Domov Priporočamo Vitamin sonca, kakšna je tvoja vloga?

Vitamin sonca, kakšna je tvoja vloga?

8 ogledov

Vitamin D je edini vitamin v našem telesu, ki ga telo s pomočjo sonca lahko proizvaja samo. Kljub temu pa je tudi pri nas v jesenskem in zimskem času sonca premalo, da bi količino tega sončnega vitamina v našem telesu lahko brez dodatkov vzdrževali na primerni ravni. Pomanjkanje vitamina D sicer lahko privede do številnih zdravstvenih težav, enako pa se zgodi tudi, če ga je v telesu preveč.

Vitamin D je maščobo topen vitamin, ki ga naše telo potrebuje za opravljanje različnih funkcij. Je edini vitamin, ki ga naše telo proizvaja, ko je koža izpostavljena sončnim žarkom. Žal pa je teh v Sloveniji med novembrom in aprilom (ali celo od oktobra) absolutno premalo, da bi imeli zadosti visoko raven vitamina D. Nekaj ga lahko vnesemo z določeno hrano, velikokrat pa ga moramo dodajati v obliki zdravila ali prehranskega dodatka. Zaradi topnosti v maščobi se vitamin D v primeru previsokega vnosa ne izloča s sečem, kot večina vodotopnih vitaminov, ampak se kopiči v maščobnem tkivu. Pride lahko do hipervitaminoze vitamina D in s tem povezanih motenj.

Vitamin D je sicer skupen izraz za več oblik steroidov, ki imajo enake biološke učinke kot holekalciferol ali kalciol. Pridobimo ga lahko na različne načine. Pri sončenju se pod vplivom UVB žarkov sintetizira v koži. Koža je zelo bogat vir 7-dehidroholesterola, iz katerega se tvori previtamin D3 že približno 30 minut po izpostavljanju gole kože sončnim žarkom. Daljši čas izpostavljanja sončnimi žarkom (npr. do 8 ur) pa ne povečuje njegove koncentracije.

Raziskava, objavljena leta 2020 v reviji Nutrients, je pokazala, da sodi Slovenija med države z izjemno visokim deležem pomanjkanja vitamina D, posebej med novembrom in aprilom. V tem obdobju ima kar približno 80 odstotkov odraslih pomanjkanje vitamina D, 40-odstotni delež prebivalstva pa se sooča celo s hudim pomanjkanjem. V poletnem obdobju so ti podatki boljši, še vedno pa ima pomanjkanje vitamina D dobra četrtina odraslih.

Poleg sončenja pridobimo nekaj vitamina D iz določene hrane (losos in druge mastne ribe, rumenjaki, ribje olje, goveja jetra, manj v gobah), a v jesenskih, zimskih in zgodnje spomladanskih mesecih vsekakor premalo, da bi zadostili potrebam po vitaminu D.

Obstajajo pa še drugi možni vzroki za pomanjkanje vitamina D, kot so temnejša barva kože, prekomerna telesna teža, starost, različna črevesna obolenja in cistična fibroza, ki lahko zmanjšujejo samo absorbcijo vitamina D iz hrane, ledvična in jetrna obolenja (ledvice in jetra sodelujejo pri pretvorbi vitamina D v aktivno obliko), pa tudi nosečnost in dojenje.

Glavna naloga vitamina D je preskrba v presnovi kalcija, kar za sabo potegne številne procese, pri katerih sodeluje vitamin D v organizmu. Vitamin D ni pomemben samo za presnovo kalcija in fosforja ter za mineralizacijo kosti, ampak tudi povečuje naravno odpornost (prirojeno imunost) proti okužbam in je znan kot imunomodulator pridobljene imunosti. Uživanje vitamina D skrajša trajanje različnih okužb, dokazano zmanjša pojavnost akutnih okužb dihal, ima tudi varovalno funkcijo pred nastankom raka, srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni in depresije. Jemanje vitamina D se priporoča tudi nosečnicam in seveda otrokom.

Pomanjkanje vitamina D se lahko izrazi v obliki bolečin v mišicah in kosteh, slabše odpornosti, pojavi se več okužb, utrujenost, tesnobnost, depresivnost, povečano izpadanja las… Ob pomanjkanju vitamina D le-tega dodatno vnesemo v obliki zdravila ali prehranskega dodatka. Priporočene vrednosti za odraslega so okrog 1000 IE (25 mikrogramov) vitamina D3 oz. od 800 do 2000 IE, kar pa je odvisno od ravni vitamina D v krvi, pridruženih bolezni, indeksa telesne mase idr.

Ko je vitamina D preveč

Priporočeno je, da se pred jemanjem vitamina D posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom. Previdno jemanje vitamina D je zelo pomembno pri določenih boleznih, kot so ledvična in jetrna obolenja, ateroskleroza, tuberkuloza, hiperparatiroidizem, histoplazmoza, sarkoidoza. Lahko namreč pride do previsoke vrednosti vitamina D oz. hipervitaminoze D. Ta lahko povzroči hiperkalciemijo (previsoka vrednost kalcija v krvi), slabost in bruhanje, močno žejo in povečano uriniranje, izgubo apetita, oslabelost mišic, motnje srčnega ritma, zaprtje, zmedenost, vrtoglavico. Dlje časa trajajoča previsoka vrednost pa lahko povzroči ledvične kamne, poškodbe ledvic, demineralizacijo kosti, kalcifikacijo arterij in mehkih tkiv ter tudi motnje srčnega ritma.

Normalne vrednosti vitamina D v krvi

V krvi ponavadi ocenimo koncentracijo 25-hidroksivitamina D. Optimalna raven vitamina D je od 30 ng/ml do 100 ng/ml (75 nmol/L do 250 nmol/L). Nivo vitamina D v krvi se največkrat določa ob sumu na pomanjkanje oz presežek vitamina D.

Podjetje Immundiagnostik AG (Nemčija) je razvilo test za kvantitativno določanje vitamina D (25-hidroksivitamina D) iz ene kapljice kapilarne krvi. Merilno območje testa je od 5 do 100 ng/ml in pokaže tudi previsoko vrednost vitamina D v krvi.

Postopek je enostaven in ga lahko izvedete kjerkoli. Vse kar morate storiti je le to, da na pametni telefon namestite aplikacijo kiweno Vitamin D, opravite test (iz ene kapljice krvi) in s pomočjo aplikacije poskenirate testno kaseto. Na vašem telefonu se izpiše točen rezultat meritve, vrednosti pa se shranijo v aplikaciji. Ob naslednjem merjenju tako lahko preverite nihanje nivoja vitamina D v krvi.

Pred uporabo preberite Navodila za uporabo. Glede rezultata meritve se posvetujte s svojim zdravnikom. Izdelek je na voljo v lekarnah in spletnih lekarnah.

MSL Pharma

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi