Spočiješ se lahko le, če se prej utrudiš

 

Ko smo tokrat razmišljali, koga povabiti k pogovoru, je bila izbira pravzaprav na dlani. Zrak (osrednja tematika v mesecu marcu) je vse kar nas obdaja, obenem pa zrak osrednjo vlogo igra tudi pri vremenu. Le kdo bi nam o tej tematiki lahko povedal več in bolje, kot priljubljen in hudomušen meteorolog Andrej Velkavrh. Večini je verjetno poznan kot tisti obraz z malih zaslonov oz. glas iz radijskih valov, ki nam pove, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh. Z Andrejem sva spregovorila o poklicu meteorologa, ki je bistveno več kot to, kar je vidno gledalcem na televiziji oz. poslušalcem na radiu. Seveda pa sva se med pogovorom dotaknila tudi drugih tem, na podlagi katerih boste priljubljenega »vremenarja« spoznali tudi z druge plati.

Darjan Lapanje

 

Andrej, poznamo vas z malih zaslonov, preko katerih ljudem že kar lepo obdobje podajate inormacije o vremenu oz. vremenske napovedi. Verjetno pa lahko rečeva, da je televizijsko oz. radijsko delo pri poklicu meteorologa le postranska dejavnost?

To je res. Poklic meteorologa je seveda nekaj povsem drugega. Je pa napovedovanje vremena na televiziji ali radiu nekakšen servis za ljudi in je pomembno, kako to sporočilo, namenjeno ljudem, artikuliramo. Preden sem se podal v te vode, je velikokrat prihajalo do nesporazumov pri podajanju teh sporočil, saj ljudje tistega, kar smo meteorologi želeli sporočiti, niso pravilno razumeli. Prav zato se mi je zdela možnost, da na televiziji povem, kakšno bo vreme, izziv in hkrati eden od načinov, kako število teh nesporazumov zmanjšati.

Vaš poklic je izjemno zanimiv, a je hkrati med splošno populacijo manj poznan. Kako ste se sploh odločili, da se profesionalno podate v meteorološke vode?

Zanimanje za meteorologijo je pri meni prišlo dokaj pozno. Šele ob koncu gimnazije se mi je zazdelo, da bi bil ta poklic lahko zanimiv. Najbrž je res tako, da se človek v fazi odraščanja postopno zaveda raznih poklicev oz. del, ki bi jih rad počel v življenju. Otrokom so vselej bližje "konkretni" poklici, kot so poštar, strojevodja, kmet, medtem ko so drugi poklici za otroško dojemanje bolj posredni ali pa abstraktni. Sčasoma, ko stvari spoznavaš in vidiš, da so bolj kompleksne in da potrebujejo tudi več znanja, pa spoznavaš tudi ostale možnosti oz. tematike, ki vzbudijo tvoje zanimanje. Sam po naravi nikoli nisem bil posebej matematičen ali fizikalen tip človeka, kar me je sprva odvrnilo tudi od meteorologije, saj nisem bil prepričan, da bi to sploh zmogel. Me je pa zelo privlačila narava, živa bitja, biologija. Prav zato sem najprej razmišljal o biologiji in agronomiji, pa tudi o športu. Na koncu pa sem le prišel do zaključka, da ne želim biti vse življenje zaprt v telovadnici, ampak bi šport raje prihranil za svoj hobi. Piko na i je na koncu pristavila ena izmed gimnazijskih profesoric, ki me je dodatno spodbudila in mi dala tisti glavni impulz, da sem se naposled odločil za poklic meteorologa.

V tem poklicu zdaj vztrajate že kar nekaj desetletij in verjetno boste lahko pritrdili, da se je v tem času meteorologija kot poklic kar pošteno spremenila?

Seveda. Veliko vlogo pri tem je odigral razvoj informatike in nasploh tehnologija, ki je omogočila uporabo satelitov, radarjev... S tem se je namreč neskončno povečala možnost opazovanj in merjenj, ki pa so ključna za spremljanje vremena. Fizikalni zakoni sicer veljajo že od nekdaj in se v tem času niso prav nič spremenili. Spremenili pa so se načini njihove uporabe za predvidevanje gibanja zraka. Včasih smo te izračune opravljali ročno, kar je bilo izjemno zamudno. Tehnologija pa nam je v zadnjem obdobju omogočila, da te računske operacije izjemno pospešimo, s čimer si danes lahko privoščimo več izračunov, ki so tudi bolj natančni. Ob mojih začetkih je bilo vse to še v povojih. Obstajali so že določeni modeli, ki so računali zračne tokove v višjih plasteh ozračja, kar je nekoliko manj zahtevno, saj je tam določenih vplivov manj. Nižje proti zemeljskemu površju pa je teh vplivov, ki jih je potrebno upoštevati, več, s čimer vse skupaj postane bolj komplicirano. Z razvojem tehnologije je vse skupaj šlo naprej in je res delo danes bistveno drugačno, kot je bilo včasih.

Vi se pri napovedovanju vremena seveda osredotočate na Slovenijo, ki je majhna država, a reliefno izjemno raznolika. Bi lahko rekli, da je zaradi tega napovedovanje vremena za naše kraje težje?

Bolj ko je relief kompleksen in razčlenjen, večji je njegov vpliv na potek vremena. Na takem območju so spremembe težje predvidljive in več je vplivov, ki jih je potrebno upoštevati. S tem pa je seveda tudi več računanja in več predpostavk, ki jih niti ni mogoče v celoti upoštevati. Predvsem pa je več približkov, ki jih moramo delati, da dobimo stabilno matematično shemo, s katero računamo. Računamo numerično, kar pomeni, da pri vsakem koraku, ki ga računamo, nekaj decimalk zanemarimo oz. računamo s približki. In več kot je takih približkov, hitreje raste tudi napaka v napovedi. Zagotovo je vplivov reliefa nad večjimi in bolj homogenimi območji manj, s tem pa je manj tudi problemov, s katerimi se je pri meteorološkem delu potrebno spopasti.

Prej sva že omenila, da se je poklic meteorologa v zadnjem času razvijal in se precej spremenil. Se vam kot strokovnjaku na tem področju morda zdi, da so se v tem času spremenili tudi vremenski vzorci?

Vzorci se zagotovo spreminjajo. Res je, da včasih dobimo morda nekoliko napačen občutek, saj so modeli danes dosti bolj natančni in imamo zaradi tega tudi precej boljše analize, kot smo jih imeli včasih. Sam sem mnenja, da je te zadeve vselej potrebno objektivizirati, saj ne moremo tega trditi na podlagi svojega občutka, ki nas kaj hitro lahko prevara. Včasih je veljalo, da v povprečju sake štiri dni čez Slovenijo pride vremenska fronta, poleti malo manj pogosto, pozimi pa malo pogosteje. Zdaj pa opažamo, da določen tip vremena vztraja dalj časa. Spremenljivost vremena glede na zamenjavo tipa vremena je bila včasih precej večja, kot je danes.

Smo za to po vašem mnenju s svojimi dejanji odgovorni ljudje, ali mislite, da na to vpliva še kaj drugega?

Ljudje imamo določeno znanje in vedno na podlagi tega vlečemo določene zaključke za stvari, ki se dogajajo okoli nas. Trenutno nimamo boljše razlage od te, ki ste jo navedli, zakaj bi se to lahko dogajalo. Lahko povem, da smo trenutno v obdobju, ko je sončeva aktivnost v upadanju, zatorej zagotovo ne drži trditev, da je klima toplejša zaradi povečane aktivnosti sonca.

Sicer pa je tako: Če smo bolni, gremo k zdravniku, če se nam pokvari avto, pa ga peljemo k mehaniku. Če pa govorimo o podnebnih spremembah, pa zaupamo meteorologom, saj so oni za to najbolj kompetentni in ne vidim razloga, da bi razvijali neke drugačne teorije brez osnove. Znanost pač poskuša sleherno teorijo potrditi z materialnimi dokazi, ki so na voljo. V dotičnem primeru se s tem ukvarja paleo-klimatologija, ki preučuje denimo ujete zračne mehurčke iz ledenih vrtin na Antarktiki ali Grenlandiji, ali pa iz sedimentov ugotavlja, kakšno je bilo v nekem obdobju v zgodovini rastlinstvo in kakšen je bil odstotek raznih izotopov ogljika v rastlinstvu… Na podlagi tega lahko z veliko verjetnostjo potrdimo marsikaj glede stanja v preteklosti, pri čemer ne govorimo o sto ali tisoč letih, pač o bistveno bolj oddaljeni zgodovini.

Pa ste mnenja, da sprememba klime neposredno vpliva tudi na naše zdravje?

Človeški organizem ima načeloma zelo ozek temperaturni razpon ugodja. Čim se bližamo 30 stopinjam Celzija in čez, že govorimo o toplotni obremenitvi. Seveda to občutimo različno, vsekakor pa več kot je vročinskih valov, bolj to vpliva tudi na naše počutje. Enako je tudi z mrazom, čeprav je to pri mrazu nekoliko manj izrazito, pa tudi sicer pri nas ni problem mraz, pač pa so problematična predvsem vroča obdobja in obdobja soparnega vremena. Še težje prenašamo vlažno vročino, saj se naše telo hladi z znojenjem, kar pa je v večji vlažnosti bistveno manj učinkovito. Vsekakor je trend segrevanja za človeka obtežujoč.

Kako pa gledate na ljudske modrosti o vremenu. Menite, da je v njih kaj resnice?

Če se postavimo na stališče, da so te modrosti oz. izkušnje ljudi nastale v dolgih letih opazovanja in življenja z naravo in vzamemo v obzir, da se podnebje spreminja, lahko ugotovimo, da je v teh modrostih čedalje manj resnice. So pa med njimi tudi take, ki imajo določeno težo. Med njimi zagotovo velja omeniti majski ledene može. Ko pomlad zori in prehaja v čedalje bolj zrelo fazo, se navadno pri nas lahko pojavijo še zadnji prodori hladnega zraka, ki lahko povzročijo slano ali zmrzal, kasneje pa možnosti za to res ni več. Je pa po drugi strani tudi res, da se vse to lahko zgodi, lahko pa tudi ne, hkrati je lahko bolj, lahko pa tudi manj zanesljivo. Prav zaradi tega si s takimi modrostmi ne moremo kaj dosti pomagati.

Se vam zdi, da so ljudje včasih, ko tako natančnih vremenskih napovedi ni bilo, znali bolje opazovati naravo in predvideti, v kakšno smer se bo odvilo vreme?

Po lokalnih znakih lahko vreme predvidimo kvečjemu za dan vnaprej, kar pomeni, da niso včasih nič bolje znali opazovati. So pa bili zato iznajdljivi in so skovali druge strategije. Za primer lahko vzamemo kmete, ki so sušili seno. Prav zaradi velike spremenljivosti in nestabilnosti vremena so pri nas namreč nastali kozolci, da so lahko reševali na pol suho seno in ga dajali v kozolce ali pa v stoge.

Za konec bova vreme in njegovo napovedovanje nekoliko postaviva na stran, da vas bralci lahko nekoliko spoznajo še z druge plati. Kaj pa Andrej Velkavrh rad počne v prostem času?

Seveda vreme rad opazujem tudi v prostem času. Morda opazim tudi določene vremenske pojave, ki jih drugi morda niti ne zaznajo. Te stvari so mi pač zanimive, tudi če nisem v službi. Sicer pa imam zelo rad glasbo. Sem zelo slušen tip človeka in ljudi prepoznam oz. si jih zapomnim po glasu. Glasbo doživljam precej čustveno in estetsko. Pa nimam v mislih le klasične glasbe, ki mi je sicer ljuba, ampak rad prisluhnem tudi moderni glasbi. Nekdo bi rekel, da so to morda samo zvoki, ampak tudi če gre le za neko sosledje zvokov, je to lahko zelo zanimivo. Zelo rad tudi vrtnarim, kar pa je povezano tudi s hrano. Rad jem, pri čemer poskušam, da je moj način prehrane kolikor toliko naraven oz. mi je všeč, da so stvari sveže, lokalne in niso predelane. Rad imam namreč prvobitne okuse - zelenjava, pa žitarice v obliki kaše, žganci... Zdi se mi velika sreča, da si kaj lahko tudi sam pridelam. Doma imam veliko vrst sadnega drevja, od malin, ribeza, nešplje, breskve... Všeč so mi raznoliki in zanimivi okusi. Kombiniram zelo različne vrste zelenjave... Sicer pa rad tudi berem, posebej ljubo pa mi je gibanje, zlasti kolesarjenje in hoja, saj mi to poleg gibalnih nudi tudi estetske užitke. Kolesarjenje imam rad predvsem zaradi okolja, v katerem se dogaja. V meni pa je tudi malo asketskega duha v smislu, da rad preizkušam svoje meje. Če nikoli ne greš iz cone udobja, ne boš čutil, kaj vse imaš in kaj ti določene stvari pomenijo. Nenazadnje se potem lahko vsaj spočiješ. Če se ne utrudiš, si niti spočiti ne moreš.

Bi lahko torej rekli, da vas fascinira narava in vse povezano z njo?

Zagotovo. Mi je pa hudo, ko vidim, kako ljudje delamo z okoljem. Grozen se mi zdi občutek, da bomo našim otrokom in vnukom okolje zapustili v precej slabšem stanju, kot ga imamo mi oz. so ga imeli naši starši. In to po nepotrebnem, zaradi naše lakomnosti. Po tej plati lahko rečem, da sem tudi malo aktivističen.

Poleg tega imam občutek, da smo ljudje preveč »aktivni«, saj naša civilizacija deluje po principu, da je potrebno stalno graditi in delati, da se obrača kapital, kar pa – objektivno gledano – nikakor ni dobro početje. Če govorimo o gradbenem sektorju – vselej, ko zgradimo stavbo, zazidamo določeno površino. Zdi se nam, da imamo na voljo neskončno veliko prostora, a to ni res. Samo pomislimo, koliko se je v zadnjih 50 letih razširila Ljubljana in koliko najboljših kmetijskih površin smo s tem uničili. S tem spreminjamo v veliki meri tudi mikroklimo, spreminjamo vodno bilanco... Gradnja bi zaradi tega morala biti zelo premišljena. Zdi se mi, da je to, kako vse to uravnotežiti, največji izziv človeštva.

Ostali članki iz teme INTERVJU

Mar 16, 2021 289

Spočiješ se lahko le, če se prej utrudiš

Ko smo tokrat razmišljali, koga povabiti k pogovoru, je bila izbira pravzaprav na dlani.…
Feb 17, 2021 258

Narava vselej ve, kdaj je pravi čas...

Tudi v rubriko Srčni ljudje smo tokrat vnesli dobršno mero ognjevitosti in se z njo…
Dec 19, 2020 360

20 sekund objema je kot zdravilo!

Veseli december je tu, s tem pa tudi vrsta praznikov, ki se v zaključku leta vrstijo kar…
Nov 17, 2020 384

Fatalni junak z velikim srcem

Tokrat smo v družbo srčnih ljudi povabili radijskega moderatorja Miho Deželaka, ki ga vsi…
Oct 15, 2020 340

Srčna borka za pravičnejšo družbo

17. oktober že od leta 1992 obeležujemo kot mednarodni dan boja proti revščini. Dejstvo…