Zadnji članki: Zdravje in lepota

Izkoristite naravno moč kolagena

Kategorija: Prehrana
Februar 22, 2020
Kolagen je najbolj zastopan protein v našem telesu. Najdemo ga v mišicah, kosteh, koži, krvnih žilah, prebavnem sistemu, vezivnih tkivih in kitah. Ta beljakovina daje naši koži čvrstost in elastičnost, ko gre za naše sklepe in kite – najpreprosteje povedano: to je "lepilo", ki pomaga držati telo skupaj. S staranjem se telesu lastna tvorba kolagena naravno upočasnjuje. Temu degenerativnemu procesu se lahko zahvalimo za znake staranja, kot so gube, ohlapna in povešena koža ter bolečine v sklepih…

5 modnih trendov, ki nas bodo spremljali tudi to pomlad

Kategorija: Lepota
Februar 20, 2020
Najbolj priljubljeni trendi nas navadno zapustijo tako hitro kakor pridejo. Včasih pa se odločijo, da nam bodo tudi naslednjo modno sezono stali ob strani - morda celo bolj opazni! In kateri so tisti najbolj očitni? Romantične baretke Svojo modno kombinacijo to pomlad lahko obogatite z neuradnim francoskim simbolom – baretko. Nekoč ključni kos vsake „prave" Parižanke je nazaj in tokrat v veliko bolj kul izvedbi kot kdaj koli prej. Nosijo se v kombinaciji s čipkastimi topi, bogato izvezenimi…

Blagodejni učinki drevesnih smol

Kategorija: Zdrave novice
Februar 19, 2020
Drevesne smole se že tisočletja uporabljajo v tradicionalni ljudski medicini ter pri verskih obredih. Smola nastaja v posebnih žlezah v drevesu, z namenom varovati in celiti poškodbe na drevesu. Le te so sestavljene iz gumijastih snovi, voskastih snovi, eteričnih olj in smolnih kislin. Po svetu se veliko uporablja smolo mire in kadilne bosvelije. Že starodavni papirusi iz Egipta opisujejo mazilo iz smole in medu. V Evropi in pri nas so veliko bolj popularne smole iglavcev.. Smrekova smola,…

Povečanje prsi

Kategorija: Lepota
Februar 18, 2020
Ženske smo pogosto precej samokritične glede svojega telesa. Stremimo k temu, da smo lepe in urejene. Ne želimo si odvečnih kilogramov, všeč nam je zdrava in lepa koža ter si želimo biti ponosne na naš trebuh, zadnjico ali prsi. Nemalokrat pa ravno z majhnimi dojkami nismo zadovoljne, a obstaja rešitev – kirurško povečanje prsi. Čeprav se poigravate z mislijo o povečanju prsi, vam svetujemo, da o tem koraku dobro premislite. Razlogi na poseg morajo biti pravi, za poseg pa se odločite le, če ste…

Priprava živil po jin in jang postopku

Kategorija: Prehrana
Februar 18, 2020
Helena Golenhofen, svetovalka za feng šuj, nam je pojasnila nekoliko drugečen pristop k izbiri in pripravi hrane. Med drugim je opisala nekaj smernic, ki bi jim naj sledili ter poudarila, da moramo tudi pri prehranjevanju poskrbeti za ravnovesje jin in jang energije. Tia Kemperle Feng šuj najpogosteje povezujemo z urejanjem prostorov, ampak sega tudi na druga področja, kajne?Feng šuj je več tisoč let stara veda o oblikovanju življenjskega prostora (okolice in notranjosti). Svoje korenine ima v…
Feb 16, 2020 1555

Ali poznate zdravilne učinke cimeta?

Cimet so kot začimbo zelo cenili in ji pripisovali številne zdravilne učinke že v starem…
Feb 15, 2020 509

Peče, srbi in boli

Sodite med tiste, ki ste že preboleli norice? Veste, da je njihov nastanek povzročil…
Feb 13, 2020 166

Trije nasveti za prve sončne vikende

Sončni dnevi dajejo občutek prihajajoče pomladi. Kljub temu so dnevi še vedno precej…
Feb 13, 2020 696

Narava – ponudnica zdravja

Čedalje bolj se zavedamo, da moramo izmed množice izdelkov na tržišču izbrati tiste, ki…
Feb 12, 2020 1476

Oh, te neljube pršice!

Se soočate z nemirnim spancem, se vrtite po postelji in poskušate najti najbolj udoben…

Prehladi - edino dokazano učinkovito zdravilo je zadostna hidracija

V zimskem času je vsebnost vlage v zraku zaradi nižjih temperatur nižja. V ogrevanih prostorih se njegova relativna vlažnost še zniža, kar suši sluznico dihal. Suha sluznica je na zunanje vplive – tudi vdor mikrobov – manj odporna. S specializantko družinske medicine Barbaro Mazej Poredoš iz ZD Ljubljana smo se pogovarjali o virusnih in bakterijskih okužbah dihal, njihovem preprečevanju in lajšanju težav.

Zimski čas je čas virusnih in bakterijskih okužb, pri katerih so prizadete zlasti zgornje dihalne poti. Na kakšne načine vse si lahko lajšamo izkašljevanje?
V zimskem času so okužbe dihal resnično eden najpogostejših razlogov za obisk ambulante družinskega zdravnika. Povzroča jih veliko vrst mikroorganizmov, predvsem virusov. Kot navajate, so najpogosteje prizadeta zgornja dihala – nos, žrelo, obnosne votline, vse do grla, kjer se nahajajo glasilke. Sapnik, bronhiji in pljuča so spodnja dihala. Mejo zgornjimi in spodnjimi dihali predstavljajo glasilke. Kašelj je v prvi vrsti obrambni refleks organizma. S pomočjo tega mehanizma se predvsem iz spodnjih dihal odstranjujejo sluz in nečistoče, na primer prašni delci, s čimer se dihala čistijo. Takrat je kašelj večinoma sočen. Sočnega kašlja ni dobro zavirati s sredstvi zoper kašelj (antitusiki), saj se lahko razvijejo zapleti (na primer pljučnica). V tem primeru svetujemo predvsem uživanje dovolj tekočine, saj se s tem sluz v dihalih redči in jo lažje izkašljamo. Uživanje dovolj tekočine, torej skrb za zadostno hidracijo, je zaenkrat pravzaprav edino dokazano učinkovito zdravilo. Če pa je kašelj dražeč, suh, ga lahko blažimo antitusiki, ki so na voljo tudi v lekarnah brez recepta.

Ali je v tem času pomemba tudi pogosto ob rob postavljena nosna higiena oziroma izpiranje nosne sluznice? Na kakšen način lahko to opravljamo, kako pogosto in koliko časa ter s kakšnimi sredstvi?
Izpiranje nosu je smiselno, kadar se pojavi izcedek iz nosu ali je nos zamašen. Nos izpiramo s tako imenovano fiziološko raztopino, ki vnete nosne sluznice ne draži dodatno, kot bi jo denimo navadna voda. Fiziološka raztopina je vodna raztopina natrijevega klorida, torej navadne soli v točno določeni koncentraciji.

Nos izpiramo tako, da glavo nagnemo vznak ter v eno nosnico vkapamo nekaj kapljic fiziološke raztopine. Nekaj časa počakamo, nato nosnico izpihamo. Enak postopek ponovimo še pri drugi nosnici. Izpiranje nosu lahko opravimo večkrat dnevno več dni zapored, vse dokler trajajo težave. Fiziološke raztopine ni priporočljivo brizgati v nos pod prevelikim pritiskom, saj lahko tako sluz iz nosne votline zaide v srednje uho. Z oslajeno vodo pa nosu ne izpiramo.

Kako lahko ukrepamo proti zamašenemu nosu? Kaj se pravzaprav ob prehladu in nahodu dogaja v naši nosni votlini in kaj se zgodi s nosno sluznico?
Prehlad je virusna okužba zgornjih dihal. Kaže se lahko s slabšim počutjem, z blago povišano telesno temperaturo, s kihanjem, solzenjem, z bolečinami v žrelu – najpogosteje pa z nahodom oziroma zamašenim nosom, kar sta znaka, da je nosna sluznica vneta. Vnejte pomeni, da se žile v nosni sluznici razširijo in postanejo bolj prepustne za tekočino. Zato sluznica oteče, kar občutimo kot nahod in zamašen nos. Proti zamašenem nosu lahko ukrepamo z že omenjenim izpiranjem nosu s fiziološko raztopino. Kadar to ni dovolj, se lahko poslužimo pripravkov za anemizacijo nosne sluznice, tako imenovanih nosnih dekongestivov. To so pršila za nos, ki jih vkapamo ali vpršimo v nosnico in učinkujejo zelo hitro, že v nekaj minutah. Na voljo so brez recepta v lekarnah. Povzročijo hitro zoženje žil v nosni sluznici in posledično zmanjšajo njeno oteklino. Tako lahko spet lažje zadihamo skozi nos. To vrsto pršil lahko uporabljamo največ pet do sedem dni zapored. Ob daljši uporabi imajo namreč povraten učinek – torej ponovno in stalno zamašen nos. V primeru prehlada je nekajdnevna uporaba varna, razen za nosečnice, ki jim uporabo teh pršil odsvetujemo. Pomembno je tudi, da pršil ne pršimo na nosni pretin, saj lahko v tem primeru povzročijo manjšo krvavitev iz nosu.

Ali na občutljivost nosne sluznice v zimskem času vpliva tudi ogrevanje prostorov ali nezračeni prostori ter suh zrak v prostorih? Kako?
V zimskem času je vsebnost vlage v zraku zaradi nižjih temperatur nižja. Ko zunanji zrak ogrevamo v prostorih, se njegova relativna vlažnost še zniža, kar suši sluznico dihal. Suha sluznica je na zunanje vplive – tudi vdor mikrobov – manj odporna. Zato je na tem mestu ponovno smiselno poudariti uživanje dovolj tekočine, saj tako ohranjamo vlažnost sluznice dihal.

Na trgu so na voljo številna različna pršila za nos. Kakšna je razlika med hipertoničnim in izotoničnim pršilom za nos, kakšna je prednost prvega ali drugega in pri čem sta učinkovita?
Pršil za nos je več vrst in vsa pri prehladu ne pridejo v poštev. Pri prehladu je smiselna predvsem uporaba dveh vrst pršil za nos: sredstev za anemizacijo nosne sluznice in sredstev za izpiranje nosu. Obe smo že omenili.

Oznaki hipertonično in izotonično se nanašata na sredstva za izpiranje nosu. Izotonična raztopina je tista, ki ima enako število osmotsko aktivnih delcev kot tekočina v tkivu in ne povzroča premika topila (vode) iz nosne sluznice v svetlino nosu. To praktično pomeni, da nosne sluznice ne draži, temveč zgolj zmehča sluz v svetlini nosu. Nasprotno pa hipertonična raztopina vsebuje več osmotsko aktivnih delcev kot medceličnina in zato pozvroča premik vode iz sluznice v svetlino nosu. Nosno sluznico torej bolj draži in izsušuje. Zato za spiranje nosu svetujemo uporabo izotonične, fiziološke raztopine.

 

Barbara Mazej Poredoš