Zadnji članki: Zdravje in lepota

Izkoristite naravno moč kolagena

Kategorija: Prehrana
Februar 22, 2020
Kolagen je najbolj zastopan protein v našem telesu. Najdemo ga v mišicah, kosteh, koži, krvnih žilah, prebavnem sistemu, vezivnih tkivih in kitah. Ta beljakovina daje naši koži čvrstost in elastičnost, ko gre za naše sklepe in kite – najpreprosteje povedano: to je "lepilo", ki pomaga držati telo skupaj. S staranjem se telesu lastna tvorba kolagena naravno upočasnjuje. Temu degenerativnemu procesu se lahko zahvalimo za znake staranja, kot so gube, ohlapna in povešena koža ter bolečine v sklepih…

5 modnih trendov, ki nas bodo spremljali tudi to pomlad

Kategorija: Lepota
Februar 20, 2020
Najbolj priljubljeni trendi nas navadno zapustijo tako hitro kakor pridejo. Včasih pa se odločijo, da nam bodo tudi naslednjo modno sezono stali ob strani - morda celo bolj opazni! In kateri so tisti najbolj očitni? Romantične baretke Svojo modno kombinacijo to pomlad lahko obogatite z neuradnim francoskim simbolom – baretko. Nekoč ključni kos vsake „prave" Parižanke je nazaj in tokrat v veliko bolj kul izvedbi kot kdaj koli prej. Nosijo se v kombinaciji s čipkastimi topi, bogato izvezenimi…

Blagodejni učinki drevesnih smol

Kategorija: Zdrave novice
Februar 19, 2020
Drevesne smole se že tisočletja uporabljajo v tradicionalni ljudski medicini ter pri verskih obredih. Smola nastaja v posebnih žlezah v drevesu, z namenom varovati in celiti poškodbe na drevesu. Le te so sestavljene iz gumijastih snovi, voskastih snovi, eteričnih olj in smolnih kislin. Po svetu se veliko uporablja smolo mire in kadilne bosvelije. Že starodavni papirusi iz Egipta opisujejo mazilo iz smole in medu. V Evropi in pri nas so veliko bolj popularne smole iglavcev.. Smrekova smola,…

Povečanje prsi

Kategorija: Lepota
Februar 18, 2020
Ženske smo pogosto precej samokritične glede svojega telesa. Stremimo k temu, da smo lepe in urejene. Ne želimo si odvečnih kilogramov, všeč nam je zdrava in lepa koža ter si želimo biti ponosne na naš trebuh, zadnjico ali prsi. Nemalokrat pa ravno z majhnimi dojkami nismo zadovoljne, a obstaja rešitev – kirurško povečanje prsi. Čeprav se poigravate z mislijo o povečanju prsi, vam svetujemo, da o tem koraku dobro premislite. Razlogi na poseg morajo biti pravi, za poseg pa se odločite le, če ste…

Priprava živil po jin in jang postopku

Kategorija: Prehrana
Februar 18, 2020
Helena Golenhofen, svetovalka za feng šuj, nam je pojasnila nekoliko drugečen pristop k izbiri in pripravi hrane. Med drugim je opisala nekaj smernic, ki bi jim naj sledili ter poudarila, da moramo tudi pri prehranjevanju poskrbeti za ravnovesje jin in jang energije. Tia Kemperle Feng šuj najpogosteje povezujemo z urejanjem prostorov, ampak sega tudi na druga področja, kajne?Feng šuj je več tisoč let stara veda o oblikovanju življenjskega prostora (okolice in notranjosti). Svoje korenine ima v…
Feb 16, 2020 1556

Ali poznate zdravilne učinke cimeta?

Cimet so kot začimbo zelo cenili in ji pripisovali številne zdravilne učinke že v starem…
Feb 15, 2020 509

Peče, srbi in boli

Sodite med tiste, ki ste že preboleli norice? Veste, da je njihov nastanek povzročil…
Feb 13, 2020 167

Trije nasveti za prve sončne vikende

Sončni dnevi dajejo občutek prihajajoče pomladi. Kljub temu so dnevi še vedno precej…
Feb 13, 2020 696

Narava – ponudnica zdravja

Čedalje bolj se zavedamo, da moramo izmed množice izdelkov na tržišču izbrati tiste, ki…
Feb 12, 2020 1476

Oh, te neljube pršice!

Se soočate z nemirnim spancem, se vrtite po postelji in poskušate najti najbolj udoben…

Zlovešče kratica CETA, TTIP in TISA

Nekaj več kot leto je tega, kar so slovensko in evropsko javnost vznemirile informacije o tajnih trgovinskih pogajanjih med Evropsko unijo in državami onkraj oceanov. Kratica CETA označuje že skoraj sklenjeno trgovinsko pogodbo med Kanado in Evropsko unijo, TTIP je naslov gradiva za trgovinski sporazum Evrope z ZDA, v pogajanjih o sporazumu TISA pa sodeluje 50 držav.

Gorazd Marinček
Skupni cilj vseh sporazumov je kar najbolj sprostiti mednarodno trgovino blaga in storitev. In v besedicah »kar najbolj« je skrita največja nevarnost za doseženo stopnjo kvalitete življenja v Evropi in še posebej v Sloveniji.
Na področju varne hrane gre za temeljito znižanje ali popolno odpravo varnostnih standardov, ki veljajo v EU, na področju nadzora rabe pesticidov, herbicidov in drugih strupov v pridelavi hrane, za sprostitev številnih prehranskih dodatkov in kemikalij, ki jih v Evropi ne uporabljamo, za rabo antibiotikov pri reji domačih živali za hitrejšo rast, in drugih dodatkov, ki so v Evropi prepovedani. V ZDA je, na primer, dovoljenih nekaj stokrat več fitofarmacevtskih sredstev, prehranskih dodatkov in kemikalij v kozmetiki, ki so v Evropi strogo prepovedani.
Zagovorniki sporazumov obljubljajo številna nova delovna mesta. Vendar študije, tudi tista, ki jo je naročila slovenska vlada, kažejo nasprotno, na izgubo delovnih mest. Najbolj je ogroženo slovensko podeželje, ker bi bilo kmetijstvo v celoti še bolj izpostavljeno, kot je že sedaj. Zelo bodo ogrožena mala in srednja podjetja, ki v našem gospodarstvu prevladujejo. Mnogonacionalne družbe velikanke bodo lahko na malih trgih, kot je slovensko, s prenizkimi – dumpingškimi cenami uničile lokalno gospodarstvo in potem monopolno prevzele trg, na katerem bodo same določale cene, vse nadoknadile in še več.
Da nameravajo profite postaviti pred koristi ljudi, dokazuje tako imenovano pravilo ISDS, po katerem lahko neko podjetje toži državo za povračilo domnevno izgubljenega dobička. Ali konkretno, če bi Slovenija prepovedala herbicid glifosat, bi lahko ameriški lastnik podjetja v Sloveniji, ki ta strup izdeluje, iztožil odškodnino od države - davkoplačevalcev.
Naši politiki – odločevalci se doslej razen tistih v kmetijskem sektorju, niso enoznačno opredelili proti sporazumom. Podeželski parlament, ki ga sestavljajo deležniki iz vse Slovenije, pa je sprejel odločno stališče proti sporazumom. Dejstvo je, da se večinoma preprosti ljudje na podeželju zavedajo nevarnosti sporazumov, saj se utemeljeno čutijo ogrožene bolj kot uradniki in gospodarstveniki v Ljubljani.
Preko 3.300.000 podpisov je zbrala vseevropska zveza proti tajnim sporazumom. Slovenci smo jih prispevali krepko preko 10.000. Osnovne zahteve so, da so pogajanja javna, da morajo pogodbe potrditi nacionalni parlamenti in da se v ničemer ne smejo znižati doseženi evropski in slovenski standardi prehranske varnosti in kvalitete življenja.