Zlovešče kratica CETA, TTIP in TISA

Category: Zdravje in lepota

Nekaj več kot leto je tega, kar so slovensko in evropsko javnost vznemirile informacije o tajnih trgovinskih pogajanjih med Evropsko unijo in državami onkraj oceanov. Kratica CETA označuje že skoraj sklenjeno trgovinsko pogodbo med Kanado in Evropsko unijo, TTIP je naslov gradiva za trgovinski sporazum Evrope z ZDA, v pogajanjih o sporazumu TISA pa sodeluje 50 držav.

Gorazd Marinček
Skupni cilj vseh sporazumov je kar najbolj sprostiti mednarodno trgovino blaga in storitev. In v besedicah »kar najbolj« je skrita največja nevarnost za doseženo stopnjo kvalitete življenja v Evropi in še posebej v Sloveniji.
Na področju varne hrane gre za temeljito znižanje ali popolno odpravo varnostnih standardov, ki veljajo v EU, na področju nadzora rabe pesticidov, herbicidov in drugih strupov v pridelavi hrane, za sprostitev številnih prehranskih dodatkov in kemikalij, ki jih v Evropi ne uporabljamo, za rabo antibiotikov pri reji domačih živali za hitrejšo rast, in drugih dodatkov, ki so v Evropi prepovedani. V ZDA je, na primer, dovoljenih nekaj stokrat več fitofarmacevtskih sredstev, prehranskih dodatkov in kemikalij v kozmetiki, ki so v Evropi strogo prepovedani.
Zagovorniki sporazumov obljubljajo številna nova delovna mesta. Vendar študije, tudi tista, ki jo je naročila slovenska vlada, kažejo nasprotno, na izgubo delovnih mest. Najbolj je ogroženo slovensko podeželje, ker bi bilo kmetijstvo v celoti še bolj izpostavljeno, kot je že sedaj. Zelo bodo ogrožena mala in srednja podjetja, ki v našem gospodarstvu prevladujejo. Mnogonacionalne družbe velikanke bodo lahko na malih trgih, kot je slovensko, s prenizkimi – dumpingškimi cenami uničile lokalno gospodarstvo in potem monopolno prevzele trg, na katerem bodo same določale cene, vse nadoknadile in še več.
Da nameravajo profite postaviti pred koristi ljudi, dokazuje tako imenovano pravilo ISDS, po katerem lahko neko podjetje toži državo za povračilo domnevno izgubljenega dobička. Ali konkretno, če bi Slovenija prepovedala herbicid glifosat, bi lahko ameriški lastnik podjetja v Sloveniji, ki ta strup izdeluje, iztožil odškodnino od države - davkoplačevalcev.
Naši politiki – odločevalci se doslej razen tistih v kmetijskem sektorju, niso enoznačno opredelili proti sporazumom. Podeželski parlament, ki ga sestavljajo deležniki iz vse Slovenije, pa je sprejel odločno stališče proti sporazumom. Dejstvo je, da se večinoma preprosti ljudje na podeželju zavedajo nevarnosti sporazumov, saj se utemeljeno čutijo ogrožene bolj kot uradniki in gospodarstveniki v Ljubljani.
Preko 3.300.000 podpisov je zbrala vseevropska zveza proti tajnim sporazumom. Slovenci smo jih prispevali krepko preko 10.000. Osnovne zahteve so, da so pogajanja javna, da morajo pogodbe potrditi nacionalni parlamenti in da se v ničemer ne smejo znižati doseženi evropski in slovenski standardi prehranske varnosti in kvalitete življenja.