Zadnji članki: Zdravje in lepota

Kako nositi rdeče čevlje?

Kategorija: Lepota
Februar 26, 2020
Iščete način, kako nadgraditi sproščen vsakdanji ali vikend izgled? Morda so odgovor na to vprašanje rdeči čevlji. Ne glede na to, ali izberete stileto petke, trendi superge ali nizke čevlje – rdeča barva je vsekakor način, kako ustvariti ženstven in seksi pridih osnovnega vsakdanjega videza. Si drznete? Kultna klasika – čudovit par rdečih petk Rdeče usnje je eden izmed najbolj priljubljenih materialov. Zakaj? Ker je popolna izbira za modne, ženstvene čevlje, ki jih lahko brez slabe vesti…

Voda iz pipe ni tako čista kot si mislimo

Kategorija: Zdravo življenje
Februar 26, 2020
Voda je univerzalno topilo, ki na svoji naravni poti kroženja bolj ali manj raztaplja večino snovi s katerimi pride v stik. Tako se pri prehodu skozi zemeljske plasti onesnaži z različnimi pogosto zdravju škodljivimi snovmi kot so pesticidi, težke kovine, bakterije in razni mikroorganizmi. Zaradi intenzivnega kmetijstva, industrije, povečane gostote poseljenosti prebivalstva in prometa se število in količina nevarnih kemikalij, ki pristanejo v vodi iz leta v leto povečuje. Tako smo v zadnjem…

Jutro je, vi pa že utrujeni

Kategorija: Zdravo življenje
Februar 26, 2020
V sodobnem svetu se pripoznava vedno več motenj spanja. V resnici je teh motenj bistveno več, kot si mislimo. Nespečnost ni edina motnja spanja. Motnje spanja se lahko kažejo tudi kot prekomerna dnevna zaspanost. Vedno pogostejša je tudi smrčanje, ki samo po sebi še ni motnja spanja, narkolepsija, sindrom nemirnih nog, hoja v spanju,... V nadaljevanju vam predstavljamo tri zgodbe naših pacientov, ki so po uspešnem zdravljenju ponovno lahko polno zaživeli. Gospa srednjih let Gospa srednjih let,…

Ključne so vlaknine in voda

Kategorija: Prehrana
Februar 26, 2020
Nutricionistka Aljo Dimic iz Holistic centra v Ljubljani nam je pojasnila, kako zelo pomembna je naša prebava za naše zdravje in splošno počutje. Od nje je med drugim odvisno delovanje imunskega sistema, saj ga lahko s pravilno prehrano in dobro presnovo okrepimo in se s tem izognemo boleznim. Petra Mauer Katera živila so najbolj priporočljiva za zdravo prebavo? Nekateri svetujejo limono, kis, živila z več vlakninami, česen, čebulo, celo riž, ananas ... Kaj bi svetovali? Za zdravo prebavo…

S prehladi še ni konec

Kategorija: Zdravo življenje
Februar 23, 2020
Strokovnjaki menijo, da kljub precej višjim temperaturam kot smo jih vajeni v januarju in februarju, zimskih nadlog še ni konec. Temperature se bodo še spustile pod ničlo in tudi s prehladi še ni konec. Le-ti nas pestijo praktično vsako leto in tokrat ni prav nič drugače. Bojda glavna sezona gripe šele prihaja ... Letos so do sedaj večinoma zbolevali otroci v šolah, šolske klopi so bile tako prazne, da so združevali učence več razredov v enega. Tudi kolektivi v podjetjih so oslabljeni, saj…
Feb 22, 2020 355

Izkoristite naravno moč kolagena

Kolagen je najbolj zastopan protein v našem telesu. Najdemo ga v mišicah, kosteh, koži,…
Feb 20, 2020 100

5 modnih trendov, ki nas bodo spremljali tudi to pomlad

Najbolj priljubljeni trendi nas navadno zapustijo tako hitro kakor pridejo. Včasih pa se…
Feb 19, 2020 213

Blagodejni učinki drevesnih smol

Drevesne smole se že tisočletja uporabljajo v tradicionalni ljudski medicini ter pri…
Feb 18, 2020 98

Povečanje prsi

Ženske smo pogosto precej samokritične glede svojega telesa. Stremimo k temu, da smo lepe…
Feb 18, 2020 254

Priprava živil po jin in jang postopku

Helena Golenhofen, svetovalka za feng šuj, nam je pojasnila nekoliko drugečen pristop k…

Slovenija je po samomorilnosti v evropskem vrhu

Slovenija je ena od evropskih držav z najvišjo stopnjo samomorilnosti. V zadnjih letih se je število samomorov sicer zmanjšalo, vendar je stanje še vedno zaskrbljujoče. Obenem se veča število tveganih vedenj, ki jih opredeljujejo tudi kot latentno suicidalnost. S problematiko se pri svojem delu srečujejo strokovni delavci v zdravstvu, v sociali, na področju vzgoje in izobraževanja in v nevladnih organizacijah.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je potekala okrogla miza o obravnavni samomorilnosti, ki jo je organizirala skupina treh psihoterapevtk v zasebni praksi, Jana Šušteršič (Psihološko svetovanje Jana Šušteršič), Helena Požun (Psihoterapija in psihoterapevtsko svetovanje Helena Požun) in Darja Poljanec (Zavod Tarion), združenih v Projekt Za dobro življenje. Na okrogli mizi, ki jo je moderiral Tomaž Herga, so sodelovali Tony White, avstralski psiholog in psihoterapevt, prof. dr. Onja Tekavčič Grad, klinična psihologinja, Martin Bertok, TSTA psihoterapevt in Vita Poštuvan, raziskovalka na inštitutu Andreja Marušiča. Namen okrogle mize je bil poiskati učinkovitejše načine za preprečevanje samomorilnosti in obravnavo samomorilnih oseb.

V Sloveniji je stigmatizacija psihičnih težav zelo velika
Teme se že dlje časa v Sloveniji nismo resneje javno dotaknili, kljub dejstvu, da je samomorov trikrat več kot prometnih nesreč. Slovenija je še vedno v svetovnem vrhu po tej žalostni statistiki. Govorci so opozorili, da kriza močno vpliva na duševno zdravje ljudi in da je vedno več depresivnih, obupanih, ljudi v stresu ... kar pomeni tudi nevarnost za povečanje števila samomorov. Kar dve tretjini Slovencev pravi, da ima težave z duševnim zdravjem.
Tony White je povedal, da imajo v Avstraliji veliko programov za preprečevanje samomorilnosti vključenih že v samo delovno okolje in da je tudi sama psihoterapija in psihološko svetovanje posameznikom zelo dostopno. Imeti svojega psihoterapevta je v Avstraliji nekaj zelo običajnega, celo zvišuje posameznikov ugled. V veliko pomoč pri ozaveščanju javnosti so bila tudi različna javna priznanja poznanih pomembnih ljudi, tudi politikov, ki so javno spregovorili o svojih težavah: alkoholu, depresiji in drugih. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v Avstraliji najvišja stopnja samomorov med mladimi in starejšimi, za razliko od Slovenije, kjer je največ samomorov med moškimi v srednjih letih, kot je poudarila Vita Poštuvan. Samomorov je trikrat več kot prometnih nesreč, poleg tega bi s podrobnejšo analizo lahko tudi precej prometnih nesreč pripisali samomoru. V svoji raziskavi o samomoru v Sloveniji, ki je del evropske študije je odkrila, da prav na področjih, kjer je samomorov največ, ljudje o tem ne upajo oziroma ne želijo govoriti. To verjetno kaže na zelo veliko stigmatizacijo psihičnih težav v Sloveniji. In prav to je en večjih problemov pri preprečevanju. Dr. Onja Grad Tekavčič pravi: »V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji precej naredili na področju preprečevanja samomorilnosti, predvsem z zaupnim telefonom, katerega namen je pomagati človeku v stiski, da preživi najhujše in ga nato usmeriti do splošnega zdravnika in naprej do psihologov, psihoterapevtov, specialistov psihiatrov. Se pa prava preventiva prične pri vzgoji, pri tem, da naučimo ljudi aktivnega odnosa do soljudi, do življenja. Posebej pomembna je tudi akcija med novinarji, ki jih posebej opozarjamo na to kako poročati o samomoru, saj neustrezno poročanje o samomoru poveča število samomorov. Zato moramo vedno, ko govorimo o tej temi, v medijih navesti tudi številko telefona za klic v duševni stiski: 01 520 99 00,« je povedala.

Soočanje s težavami brez zdravil
Pomembna razlika med Slovenijo in Avstralijo je tudi v tem, da v Sloveniji osebo s samomorilnimi nagnjenji usmerijo prek splošnega zdravnika do psihiatra, redkeje pa do psihoterapevta, medtem ko v Avstraliji ljudi usmerijo tako na psihoterapevte kot tudi psihiatre. Za uspešno zdravljenje osebe, ki ima psihične težave - najsi bo to depresija - ob tem moramo vedeti, da »le« desetina depresivnih naredi samomor, 90 odstotkov pa ne -, bipolarna motnja, shizofrenija, obsesivno kompulzivna motnja, alkoholizem, če naštejemo nekatere najbolj pogoste psihične težave, ki lahko pripeljejo do samomor -), sta pomembna tako psihoterapevt kot tudi psihiater. Pomembni so tudi svojci, ki dajejo spodbudo za to, da se posameznik odloči in obišče psihoterapevta. Martin Bertok pravi, da njegove izkušnje kažejo, da pogosto ljudje ne vedo dovolj o tem, kaj je delo psihiatra in kaj delo psihoterapevta. Psihiater je tisti, ki lahko predpiše zdravila, psihoterapevt pa zdravi s pogovorom, pomaga osebi do osebnostne spremembe, do uvidov, da je možno na stvari gledati tudi drugače. Oseba je zdrava, ko ne potrebuje več zdravil in to je tudi namen psihoterapije, torej soočanje s težavami brez zdravil. Vsekakor bi država lahko veliko več naredila na področju duševnega zdravja ljudi, saj je na tem področju veliko neznanja, napačnih predstav, sramu in strahu pred kritiko.

Do samomora pripelje izolacija
Tony White je dodal, da je potrebno posebej obravnavati samomor mladostnika, saj mladostnik pogosto še nima jasne slike o sebi in o svetu in si lahko določene situacije razlaga magično, prehodno. Posebno obravnavo zahtevajo tudi samomori, ki jih naredijo ljudje, ki so težko neozdravljivo bolni in v neznosnih bolečinah. Izjemno pomemben moment pri preprečevanju samomora je tudi vključenost posameznika v družbo. Izolacija je tista, ki pripelje do samomora, zato moramo biti vedno še posebej pozorni, kadar se posameznik prične umikati oziroma spremeni slog življenja in prične živeti zelo osamljeno; kritična točka je na primer upokojitev.

Jana Šušteršič je psihologinja in psihoterapevtka, Psihološko svetovanje Jana Šušteršič.