Zadnji članki: Zdravje in lepota

Voda čista kot kristal

Kategorija: Zdravo življenje
April 08, 2020
Čeprav prevladuje splošno mnenje, da teče na naših pipah čista voda, analize vod kažejo, da temu ni tako. Vsa pitna voda vsebuje klor, rakotvorne spojine, pesticide, težke kovine idr. Voda je namreč univerzalno topilo, ki na svoji naravni poti kroženja bolj ali manj raztaplja večino snovi s katerimi pride v stik. Tako se pri prehodu skozi zemeljske plasti onesnaži z različnimi pogosto zdravju škodljivimi snovmi, pesticidi, težkimi kovinami, bakterijami in drugimi mikroorganizmi. Zaradi…

Izboljšajmo spalne navade in okrepimo imunski sistem

Kategorija: Zdravo življenje
April 07, 2020
Splošne razmere, ki so sočasno z epidemijo korona virusa večini izmed nas povsem spremenile ustaljen življenjski ritem, lahko marsikdo izmed nas vsaj v določeni meri izkoristi tudi sebi in svojemu zdravju v prid. Kakovost in količina spanca je namreč tisto, od česar je v veliki meri odvisna sposobnost našega imunskega sistema, da se brani pred različnimi virusi in drugimi obolenji. Ker pa je med nami ogromno takih, ki te dni ostajamo doma in delamo na daljavo, je spremenjen urnik morda tudi…

Nova številka revije Bogastvo zdravja že na voljo našim bralcem

Kategorija: Zdrave novice
April 07, 2020
S klikom na spodnji video si lahko aktualno številko Bogastvo zdravja ogledate kar od doma.

Svetovni dan zdravja posvečen zdravstvenim delavcem

Kategorija: Zdrave novice
April 07, 2020
Danes, 7. aprila, obeležujemo svetovni dan našega največjega bogastva – zdravja. Letos so aktivnosti v okviru tega dne osredotočene na podporo medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam. Precej smiselno, saj imajo še posebej v času korona virusa, vsi našteti ključno vlogo pri ohranjanju zdravja in se te dni izjemno trudijo, da bi se čim bolje soočili z posebnimi izzivi. Poleg tega pa je Svetovna zdravstvena organizacija v počastitev 200-letnice rojstva Florence Nghtingale –…

Kako do čvrste in negovane kože telesa v samo 4 korakih?

Kategorija: Lepota
April 07, 2020
Čeprav je koža naš največji organ, je ravno koža tista, ki ji številni ne namenijo dovolj pozornosti. Po navadi najprej pomislimo na kožo obraza, pričesko, urejene nohte in šele na to na kožo telesa, ki jo velikokrat raje skrijemo pod oblačili. Na žalost je, tako kot obraz, tudi naše telo podvrženo številnim agresivnim vplivom iz okolja in prostim radikalom, vključno z izpostavljenostjo soncu, hormonskim spremembam, nihanjem teže pa tudi trenjem oblačil. To lahko privede do izgube čvrstosti na…
Apr 05, 2020 40

Posvetite se izbiri pravih odločitev

Kot bi mignil, je v deželo prišla pomlad in že smo se znašli v mesecu aprilu, ki nas…
Apr 05, 2020 96

Hrana, ki pomirja

Obdobje, v katerem se posvečamo boju proti tveganju okužbe z virusom COVID-19, je stresno…
Apr 04, 2020 1967

Kristali - zdravilna moč iz globin zemlje

Moč kristalov so poznali in uporabljali že v starem Egiptu in antični Grčiji. Dandanes pa…
Apr 02, 2020 220

Posvet z zdravnikom odslej tudi na daljavo

V primeru zdravstvenih težav, dvomov in skrbi odgovore na svoja vprašanja lahko po novem…
Apr 01, 2020 53

Svetovni dan zavedanja o avtizmu

Ste vedeli, da je 18. decembra 2007 Generalna skupščina sprejela resolucijo, ki današnji…

Raje krompir v oblicah namesto pireja

Luka Pugelj

Če je v krvi preveč glukoze, se ta uskladišči v obliki glikogena v jetrih in mišicah. Porast glukoze v krvi nad en gram na liter krvi imenujemo hiperglikemija, pod 0,5 grama na liter krvi pa hipoglikemija.

Odvisno od zaužite vrste ogljikovega hidrata raven glukoze sprva naraste. Ko doseže najvišjo raven, ki jo imenujemo glikemični vrh, trebušna slinavka začne izločati hormon insulin, katerega naloga je prenesti glukozo iz krvi v celice, da jo imajo le-te za gorivo. Zato po nekem času raven glukoze v krvi pade na normalen nivo.

Osnova je glikemični indeks sto

Koliko ogljikovih hidratov moramo zaužiti, da dosežemo glikemični vrh? Za glukozo določen glikemični indeks znaša sto. Če je testirano živilo povečalo količino glukoze v krvi za deset, bo glikemični indeks tega živila večji, torej 110. To je tudi kriterij, ki ogljikove hidrate deli na dobre in na slabe. Dobri so tisti, ki imajo glikemični indeks nižji od sto, slabi pa višjega od sto.

Zagotovite si počasno prebavo

Ogljikohidratna živila se prebavljajo bodisi počasi - pri njih grozdni sladkor oziroma glukoza, ki nastane pri prebavi, počasi prehaja v kri, bodisi hitro, pri čemer hitro nastane veliko glukoze, ki nenadno preide v kri. Pri počasni prebavi ima telo čas, da se v kri izloči toliko insulina, kot ga telo potrebuje za prehod glukoze v celice. Pri hitri prebavi pa je količina glukoze tako velika, da je potrebna tudi velika količina insulina. Zato telo kmalu ne more več zagotoviti dovolj velikih količin insulina, ki je povrhu vsega še manj učinkovit.

Kako »zakleniti« škrob?

Glikemični indeks primerja med seboj porast krvnega sladkorja po zaužitju živila. Čim nižji je, tem primernejše je živilo. Nizek glikemični indeks imajo živila, ki vsebujejo veliko vlaknin in imajo škrob v taki obliki, da traja prebava dalj časa. Glikemični indeks denimo krompirja je visok. Za pečen krompir je glikemični indeks 121, za pire iz krompirjevih kosmičev je 118, za nov krompir, ki ga uživamo neolupljenega pa 81, kar je enako glikemičnemu indeksu sladkorja. Najnižji glikemični indeks ima krompir, pripravljen v solati ali pri praženem krompirju, ki ga pripravimo iz kuhanega krompirja v oblicah, ki ga ohladimo in nato ponovno ogrejemo. Te razlike nastajajo zaradi sprememb škroba v krompirju. Škrob v ohlajenem krompirju se »zaklene«, zato traja njegova prebava dalj časa, kot pri krompirju, ki ga pojemo takoj. Starodavni tabu Slovencev, da moramo krompir uživati sveže pripravljen in da ne sme biti postan ugotovitve o glikemičnem indeksu ne podpirajo. Nizozemci, na primer, krompir skuhajo za nekaj dni vnaprej. Glikemični indeks kuhanega ali pečenega krompirja v obroku znižamo tudi tako, da ga uživamo skupaj z maščobo ali mesom.

Slabi in dobri ogljikovi hidrati

Slabi ogljikovi hidrati so tisti, ki nam, če jih užijemo, močno povečajo količino glukoze v krvi. To so predvsem tisti, ki imajo glikemični indeks večji od 50: beli sladkor in pijače ter sladkarije, ki ga vsebujejo, izdelki iz bele moke, koruza in krompir, krompirjeva moka in kosmiči ter koruzni kosmiči. Dobri ogljikovi hidrati pa sproščajo majhno količino glukoze in zato se krvni sladkor malo zveča. To so vsa žita s celim zrnjem, nerafiniran riž, veliko sočivja, ki vsebuje škrob, suha zelenjava, kot so leča, suh grah in fižol, sadje in zelenjava.