Zadnji članki: Zdravje in lepota

Dan ali več brez hrane

Kategorija: Prehrana
Februar 26, 2020
Že vrabčki na drevesih čivkajo, kako naj bi dandanes poskrbeli za zdravje in tudi za lep in privlačen videz. Toda ob situacijah, ki nas silijo v stres, k nezdravemu in neuravnoteženemu načinu prehranjevanja, ki nam nalagajo toliko dela in skrbi, da nimamo časa ob koncu dneva vsaj za en kratek sprehod, ni čudno, da se vseh napisanih pravil in nasvetov ne moremo držati. Kljub vsemu pa vendarle lahko naredimo nekaj zase. Ena izmed možnosti je, da se vsaj kakšen dan v tednu ali mesecu prepustimo…

Kako nositi rdeče čevlje?

Kategorija: Lepota
Februar 26, 2020
Iščete način, kako nadgraditi sproščen vsakdanji ali vikend izgled? Morda so odgovor na to vprašanje rdeči čevlji. Ne glede na to, ali izberete stileto petke, trendi superge ali nizke čevlje – rdeča barva je vsekakor način, kako ustvariti ženstven in seksi pridih osnovnega vsakdanjega videza. Si drznete? Kultna klasika – čudovit par rdečih petk Rdeče usnje je eden izmed najbolj priljubljenih materialov. Zakaj? Ker je popolna izbira za modne, ženstvene čevlje, ki jih lahko brez slabe vesti…

Voda iz pipe ni tako čista kot si mislimo

Kategorija: Zdravo življenje
Februar 26, 2020
Voda je univerzalno topilo, ki na svoji naravni poti kroženja bolj ali manj raztaplja večino snovi s katerimi pride v stik. Tako se pri prehodu skozi zemeljske plasti onesnaži z različnimi pogosto zdravju škodljivimi snovmi kot so pesticidi, težke kovine, bakterije in razni mikroorganizmi. Zaradi intenzivnega kmetijstva, industrije, povečane gostote poseljenosti prebivalstva in prometa se število in količina nevarnih kemikalij, ki pristanejo v vodi iz leta v leto povečuje. Tako smo v zadnjem…

Jutro je, vi pa že utrujeni

Kategorija: Zdravo življenje
Februar 26, 2020
V sodobnem svetu se pripoznava vedno več motenj spanja. V resnici je teh motenj bistveno več, kot si mislimo. Nespečnost ni edina motnja spanja. Motnje spanja se lahko kažejo tudi kot prekomerna dnevna zaspanost. Vedno pogostejša je tudi smrčanje, ki samo po sebi še ni motnja spanja, narkolepsija, sindrom nemirnih nog, hoja v spanju,... V nadaljevanju vam predstavljamo tri zgodbe naših pacientov, ki so po uspešnem zdravljenju ponovno lahko polno zaživeli. Gospa srednjih let Gospa srednjih let,…

Ključne so vlaknine in voda

Kategorija: Prehrana
Februar 26, 2020
Nutricionistka Aljo Dimic iz Holistic centra v Ljubljani nam je pojasnila, kako zelo pomembna je naša prebava za naše zdravje in splošno počutje. Od nje je med drugim odvisno delovanje imunskega sistema, saj ga lahko s pravilno prehrano in dobro presnovo okrepimo in se s tem izognemo boleznim. Petra Mauer Katera živila so najbolj priporočljiva za zdravo prebavo? Nekateri svetujejo limono, kis, živila z več vlakninami, česen, čebulo, celo riž, ananas ... Kaj bi svetovali? Za zdravo prebavo…
Feb 23, 2020 240

S prehladi še ni konec

Strokovnjaki menijo, da kljub precej višjim temperaturam kot smo jih vajeni v januarju in…
Feb 22, 2020 393

Izkoristite naravno moč kolagena

Kolagen je najbolj zastopan protein v našem telesu. Najdemo ga v mišicah, kosteh, koži,…
Feb 20, 2020 107

5 modnih trendov, ki nas bodo spremljali tudi to pomlad

Najbolj priljubljeni trendi nas navadno zapustijo tako hitro kakor pridejo. Včasih pa se…
Feb 19, 2020 257

Blagodejni učinki drevesnih smol

Drevesne smole se že tisočletja uporabljajo v tradicionalni ljudski medicini ter pri…
Feb 18, 2020 119

Povečanje prsi

Ženske smo pogosto precej samokritične glede svojega telesa. Stremimo k temu, da smo lepe…

Prehladna obolenja


S Tatjano Grmek Martinjaš, dr. med., spec. ped., spec. šol. med., ki je zaposlena v ZD Ljubljana-Center, kjer vodi Zdravstveno varstvo predšolskih, šolskih otrok in mladine ter Pediatrično nujno medicinsko pomoč, smo se pogovarjali o prehladnih obolenjih, ki nas še posebej prizadenejo v tem letnem času.
Ali menite, da ima sprememba vremenskih temperatur - topla zima in hladnejše, bolj deževo poletje - vpliv na pogostost prehladnih obolenj? Oziroma, kdaj v letu se z njimi najpogosteje srečamo in koliko časa trajajo?
Značilna za zimski čas so prehladna obolenja, ki pa se lahko pojavljajo tudi pomladi, poleti in jeseni. Zunanje temperature imajo svoj vpliv, zelo mrzel zrak, če dlje časa deluje na telo (podhladitev) povzroči slabše delovanje sluznic, ki so prve v stiku (npr. nosna sluznica), zato virusi lažje opravijo svoje delo.
Poleti so pogostejše črevesne okužbe, pri višjih temperaturah je preživetje virusov daljše, možnost okužbe pa večja.
Ali so prehladna obolenja povezana tudi s tem, da se ljudje pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, hodimo v nakupovalna središča in podobno?
Virusi lažje prehajajo med ljudmi, ki so v tesnem stiku. Vrtci, šole, tudi nakupovalna središča, torej tam, kjer je veliko ljudi na manjšem mestu, virusi zlahka prehajajo v drobnih kapljicah, ki jih oboleli ali okuženi ljudje oddajajo v prostor z govorom, kašljem, kihanjem. Tudi koncentracija virusov je večja v manjših, zaprtih prostorih. Zato je prezračevanje vrtčevskih prostorov izjemnega pomena, saj s tem zmanjšamo količino virusov v prostoru. In prezračevanje ne povzroča obolevanja, kot se zmotno misli!
Kaj lahko storimo za preventivo?
V času povečanega števila dihalnih okužb se ne zadržujemo v prostorih, kjer je znano večja možnost okužbe. Poskrbimo za starosti primerno zdravo prehrano in gibanje na svežem zraku, če ni premrzlo. Smo primerno, ne preveč ne premalo oblečeni in obuti.
Redno čistimo nos svojemu malčku in ga po bolezni vrnemo v vrtec, ko ne kašlja več izrazito in ima čist nos. Naučimo ga kihati in kašljati v robec za enkratno uporabo ter umivanja rok.
Pomembno je okrepiti imunski sistem, kajne?
Imunski sistem se krepi tako, da ima delo, za katerega je namenjen. Poznamo prirojeno imunost (in njene motnje, ki pa so k sreči redke) in pridobljeno imunost, ki se krepi in dozoreva nekako do 5., 6. leta starosti. Ko se srečujemo z banalnimi povzročitelji, ki so večinoma tudi naši soprebivalci in v pogojih, ki so ugodni za njihovo razmnoževanje, povzročijo bolezen, krepimo svojo odpornost. Ni znanega zdravila, ki bi pospešilo, okrepilo imunski sistem. So pa domači ukrepi, ki blažijo in pripomorejo k hitrejšemku okrevanju.
Kateri kašelj je bolj navaren? Suh dražeč ali vlažen, produktiven?
Vsak kašelj je znak okužbe dihal. Nekateri kašlji so tako značilni, da lahko samo po tipu kašlja razločimo, kateri del dihal je prizadet in za katero bolezen gre (npr. lajajoč kašelj – laringitis). Dražeč kašelj je običajno prisoten v začetku bolezni, kasneje postane produktiven, torej čistilen, saj dihala s kašljem odstranjujejo sluz. Če ne bi kašljali, bi se zadušili v lastni sluzi.
Kašelj je lahko tudi suh, dražeč in boleč. Ob visoki vročini je pri takem kašlju obisk zdravnika potreben.
Kako blažimo enega in kako drugega? Obstaja tudi kakšno zdravilo iz domače lekarne?
Zdravila za blaženje kašlja niso potrebna, razen v primeru zelo bolečega, dražečega kašlja pri kronično bolnih ljudeh. Suh kašelj blažimo z domačimi ukrepi, vlaženjem dihal (omehča in ovlaži vneto sluznico), gretjem prsnega koša, po zadnjih poročilih med resnično deluje (na žlico, ne stopljen v čaju). Dvignemo vzglavje in skrbimo, da ne spimo v pretoplem in presuhem okolju.
Produktiven kašelj, če še ničesar ne izkašljamo, blažimo z vlažnimi inhalacijami. Ko pa dobro izkašljamo, ne potrebujemo ničesar več, saj bomo s kašljem samim hitro očistili dihala.
Zdravila, ki blažijo kašelj, so lahko nevarna. Zato, ker slabo delujejo, v velikih količinah pa lahko povzročijo zastoj dihanja. In tudi zato, ker je kašelj pomemben obrambni in čistilni mehanizem dihal, za katerega zmotno želimo, da čim prej izzveni.
Kdaj je pravzaprav čas, ko moramo obiskati zdravnika?
Če imamo vročino in kašljamo, pri tem pa nam močno teče iz nosa, najverjetneje prebolevamo prehladno virozo. V takem primeru gremo k zdravniku, če vročina traja dlje kot 3 ali 4 dni oziroma po 7-10 dneh, če vročina sicer pade, kašelj pa se stopnjuje in je vedno hujši (v napadih, vedno pogostejši).
Otroka je potrebno pozorneje opazovati, saj lahko preboleva prehladne viroze težje kot odrasli. Pozorni smo na znake težkega dihanja, torej vidno oteženo dihanje (ne zaradi polnega nosu!), ugrezanje jamice pod vratom, dihanje s trebuhom, ugrezanje medrebrnih prostorov, stokanje pri izdihu, ne glede na vročino. Ob znakih težkega dihanja je potreben pregled pri zdravniku čim prej. Takoj pa, če otrok, predvsem dojenček, zavrača hranjenje, je bled in težko diha.
K zdravniku gremo tudi, če imamo vročino in samo kašelj, še posebej, če so prisotne bolečine v prsnem košu. Kakšen dan počakamo, če ni izboljšanja, svetujem pregled.