Pospešek v stresnih situacijah

V tej in prihodnjih izdajah revije boste našli tudi serijo člankov »Kako deluje«. V njih vam bomo poskušali opisati dogajanje v naših telesih v točnno določenih situacijah. Velikokrat se namreč zgodi, da se nam določene stvari oz. pojavi zdijo povsem samoumevni, a se nam niti svita ne, kako kompleksni procesi se ob tem odvijajo v naših telesih.

Za začetek se bomo dotaknili hormona, ki je v našem besednjaku precej pogosto, povezujemo pa ga predvsem s športom, dirkanjem, morda z drznostjo – skratka z vsem, kar ni povsem vsakdanje. Seveda govorimo o adrenalinu.

Mnogo je med nami takih, ki zase lahko rečemo, da smo adrenalinski navdušenci. pri tem imamo največkrat v mislih adrenalinske športe in doživetja. Verjetno pa marsikdo ne ve, kako adrenalin v telesu sploh nastane, kako deluje in zakaj ga občutimo tako, kot ga.

Pri adrenalinu gre za hormon, ki ga proizvaja naše telo. Osnova za nastanek tega hormona so zaužite beljakovine, iz katerih jetra izločijo fenilalanin, tega pa pretvorijo v tirosin. Slednjega pošljejo do nadledvične žleze, kjer se porabi za proizvodnjo adrenalina.

Ko se znajdemo v nevarnosti oz. v neki podobni stresni situaciji (tudi pri adrenalinskih športih), možgani do vseh živcev v telesu pošljejo znak za »alarm«. Na znak se med drugim odzove tudi nadledvična žleza, ki adrenalin spusti v kri. Ta po krvnem obtok vselej išče sprejemnike ciljnih organov, kot so srce, možgani, pljuča… Naše telo je tako v sekundi pripravljeno na akcijo.

Ob tem se sproži cela vrsta različnih procesov, ki nas na tak ali drugačen način pripravijo na soočenje s stresno situacijo. Možgani se napolnijo s krvjo, s čimer se zbistri naš um. Naše telo se začne izdatno potiti, kri pa se v takem stanju hitreje strjuje, kar pri morebitnih poškodbah preprečuje izkrvavitev.

Hkrati s tem se zmanjša krvni pretok v prebavilih, zaradi česar je upočasnjena prebava, kri pa je »napotena« tja, kjer je najbolj potrebna – v srce, pljuča, mišice in možgane. Poviša se srčni utrip, zračne poti pa se razširijo, s tem pa se poveča vnos kisika. Ker mišice nendaoma prejmejo toliko več s kisikom in glukozo obogatene krvi, nam to da še dodatno moč.

Naval adrenalina navadno ne traja dlje od ene ali dveh minut, verjetno pa bi naše telo dolgo izpostavljenost tudi težko zdržalo.

OSTALI ČLANKI IZ TEME ZDRAVO ŽIVLJENJE

15.09.2020

Ko spomin začne močno pešati ...

Demenca je bolezen, ki običajno prizadene starejše. Posledice so lahko precej hude in…
11.09.2020

Glavoboli – kaj hitro pomaga in kako jih preprečite

Predvsem ženske imajo težave z glavoboli – pri vsaki drugi so skoraj reden pojav.…
04.09.2020

Hladno stiskana hrana za pse

Vsi pasji skrbniki si za svojega kosmatinca želimo le najboljše, zato je najbolj pomembna…
28.08.2020

Kožni rak

Poznamo več vrst kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo po izgledu, hitrosti rasti,…
27.08.2020

8 Pogostih znakov, da je naš krvni sladkor previsok

Krvni sladkor je glukoza, ki je v krvi. Normalna raven glukoze v krvi je med 4,0 in 6,1…