Pomlad je običajno najlepši čas v letu, je pa tudi sezonsko obdobje, v katerem se mnogi soočajo z nastankom alergije. O tem, kateri so najpogostejši alergeni, kako diagnosticiramo in zdravimo alergije, kje so vzroki za njihov nastanek, nam je pojasnil prim. mag. Igor Koren, dr. med. iz Pulmološke in internistične ambulante v Slovenj Gradcu.
Petra Mauer
Ali vzrok za nastanek alergij leži predvsem v dednem zapisu?
Vsekakor. Mnogo alergikov ima prednike, ki imajo astmo, seneni nahod ali npr. preobčutljivost na pršice. Čeprav tudi fenotip oz. okolje vpliva na razvoj alergij. Znano je, da otroci, ki živijo v izrazito čistem okolju, razvijejo v večjem odstotku dovzetnost do alergij kot pa tisti, ki so veliko na cesti in prepuščeni slabši higieni in večjim vplivom okolja. Kot, da bi se imunski sistem v izpostavljenih pogojih »navadil« nenevarnih snovi v naravi in banalnih okužb.
Na drugi strani pa izrazito onesnaženo okolje, neugodna socialna klima in pasivno kajenje v veliki meri pripomorejo k razvoju astme pri otrocih.
Alergija nastane v bistvu zaradi napake imunskega sistema. Ta se je v evoluciji razvil zato, da brani pred škodljivci iz okolja. Brani se z zapletenim mehanizmom vnetja; razlaga tega presega obseg tega intervjuja. Bistveno pa je, da zdrav imunski sistem loči med spojinami, ki so škodljive za telo in med tistimi, ki to niso. Alergična oseba oz. njen imunski sistem napačno prepoznava neškodljivo snov. Na snov, ki telesu ni nevarna, reagira burno oz. celo nevarno za zdravje.
Kaj so alergeni in kje se jih nahaja največ?
To je cela kopica snovi, ki na zdravega človeka nimajo vpliva, preobčutljivemu pa povzročijo alergijsko reakcijo. Splošno pravilo, da je alergij največ spomladi v naravi, ko so rastline v razcvetu, ne drži vedno. To sicer velja za ljudi, ki imajo t.i. seneni nahod oz. preobčutljivost na pelode trav, dreves in razne plevele. Za ljudi, ki so preobčutljivi na pršice je to zima in vlažno, neprezračeno ter prahu polno stanovanje. Za tiste, ki so alergični na hišne ljubljence, pa prostor, kjer prihajajo v stik z njimi.
Bi lahko kljub vsemu opredelili, v katerem obdobju leta so običajno alergije najbolj pogoste?
Brez dvoma je to spomlad. Takrat je pravi »el dorado« za alergije. Pri tistih preobčutljivih na lesko in jelšo se lahko pojavijo simptomi že januarja ali februarja, pri preobčutljivih na travniške rože so simptomi od aprila do julija, pri preobčutljivih na zelišča pa celo pomlad, poletje in vse do zgodnje jeseni. Takrat mnogi kihajo, imajo nosni izcedek, se prekomerno solzijo, srbi jih grlo, kašljajo, nekatere pa tudi duši.
Poznamo torej več vrst alergij: na hrano, pike žuželk, zdravila, živalsko dlako, na inhalacijo cvetnega prahu …?
Prav imate. To so vsekakor najpogostejše alergije. Ne smemo pozabiti tudi kontaktne alergije na kovine, predvsem nikelj, lateks in razna čistila. Tudi razni stabilizatorji v hrani, kozmetična sredstva in mehčalci za perilo lahko povzročajo alergije.
Zakaj menite, da je vsako leto vse več otrok, dojenčkov, ki so alergični na določeno snov?
Na eni strani je to posledica t.i. »higienske hipoteze«. Gre za posledico »sterilnega« okolja v zgodnjem otroštvu pri otrocih, ki živijo v urbanem okolju in imajo preveč skrbne starše. Na drugem koncu pa zaradi prekomerne izpostavljenosti industrijsko onesnaženemu okolju in pasivnemu kajenju. Gre za dve nekoliko nasprotujoči si trditvi, ki nakazujeta, da razvoja alergij še ne razumemo popolnoma. Najbolj zdrava je neka vmesna varianta življenjskega sloga. Ne preveč čisto, niti preveč umazano!
Torej lahko starši vsaj nekoliko pripomoremo k temu, da preprečimo nastanek alergije pri otrocih.
Da. Gre bolj ali manj za moje osebne izkušnje, pa tudi za podatke na podlagi epidemioloških razlag. Dojenje ugodno vpliva na razvoj imunskega sistema pri otroku. Preveč sterilno okolje v zgodnjem otroštvu lahko vodi do večje dovzetnosti k alergijam. Otrok si »mora« včasih polizati umazani palec, dati v usta odvrženi čik, se okužiti z nahodom, ki ga preboleva sosednji otrok … Tisti otroci, ki so v zasebnem varstvu, so nekako izolirani, kasneje pa so veliko bolj dovzetni do okužb in alergij od tistih, ki gredo zgodaj v vrtec. Na drugi strani pa revščina, podhranjenost, vlažna, temna stanovanja ter pasivno kajenje sprožajo alergije ali astmo pri otrocih.
Ali lahko imunski sistem poskrbi za to, da se telo lahko alergijam uspešno upre?
Ne. Imunski sistem in odziv telesa na alergene nista v povezavi. V osnovi imunski sistem poskrbi, da se uspešno branimo pred škodljivimi snovmi iz okolja. Pri alergikih je imunski sistem dober, vendar včasih neustrezno reagira na sicer neškodljive snovi.
Krepitev imunskega sistema ni pomembna za obvladovanje alergij. O preparatih, ki jih reklamirajo razna farmacevtska podjetja iz t.i. OTC področja, mislim, da jih večina ne škodi, bistveno pa ne pripomorejo k zmanjšanju preobčutljivosti. Najbolj koristijo zdrav slog življenja, brez pretiranega stresa, brez kajenja in ponočevanja, uravnotežena prehrana in redna fizična aktivnost. Torej zdrav duh v zdravem telesu in poslušanje klicev in opozoril iz notranjosti.
Včasih nas na alergijo telo opozori ne le z nastankom izpuščajev, temveč tudi z glavobolom, drisko, teče nam iz nosu, kašljamo, otečejo nam noge, lahko se pojavijo celo krči v sapnicah, kajne?
Res je. Če se seneni nahod preseli v sinuse lahko boli glava, pojavi se šumenje v ušesih, prehodno oslabi voh, lahko se prekomerno solzimo. Če sluz iz nosu zateka v grlo lahko moteče kašljamo. Če se alergija »preseli« v spodnja dihala, nam lahko piska v pljučih in nas duši. Alergija na hrano pa povzroča driske, napenjanje in krče v trebuhu.
Najskrajnejša oblika reakcije na alergen je anafilaktični šok. Za kaj gre pri njemu?
Anafilaktična reakcija je najhujša oblika alergije. Neprepoznana in nezdravljena lahko povzroči tudi smrt. Lahko jo povzroči katerikoli alergen, najpogosteje pa so to strupi čebel in os. Znana je tudi anafilaktična reakcija na antibiotike, predvsem na penicilin. Na kratko, gre za reakcijo povzročeno preko protiteles IgE, ki v krvi stimulirajo določene obrambne celice: bazofilce in mastocite, ki izločajo histamin. Sledi burni vnetni odgovor: težko dihanje, piskanje v pljučih, padec krvnega tlaka, hitro bitje srca, nezavest, šok, prenehanje dihanja, motnje srčnega ritma …
Kakšno vlogo ima histamin pri težavah z alergijo? In kako je z njim povezana psevdoalergija?
Histamin je snov, ki se nahaja v obrambnih celicah v naši krvi in tkivih, npr. bazofilcih in mastocitih. Je npr. tudi v listih koprive. Če kanemo histamin na kožo, se pojavijo mehurčki polni vode, kot bi nas opekla kopriva. Zato temu pojavu laično pravimo tudi koprivnica. Kadar se zaradi preobčutljivosti na razne alergene sproži IgE pogojeni imunski odziv, sproži histamin. Ta se sprosti v kri in povzroči odziv od blage alergije do anafilaktične reakcije s šokom.
Psevdoalergije so stanja, ki jih zlahka zamenjamo s pravimi alergijami. Gre za reakcije telesa, ki so popolnoma podobne alergijskim reakcijam. Stanja so sicer relativno redka. Vendar med alergijami in psevdoalergijami obstaja precejšnja razlika. Pri psevdoalergijah gre pravzaprav za histaminsko intoleranco, ko telesu primanjkuje encima diamin oksidaze, ki razgrajuje histamin, zato telo histamina ne more razgraditi. Telo v tem primeru odreagira na hrano, ki vsebuje velike količine histamina. Ljudje, ki imajo težave s histaminsko intoleranco, se morajo izogibati živil z visoko vsebnostjo histamina, to pa so po navadi tista, ki so podvržena procesu zorenja..
Večina alergij se pojavi v otroštvu, a nekatere alergije se pojavijo šele v odrasli dobi.
Odgovor na to še ni popolnoma jasen. Verjetno je »bombardiranje« telesa z raznimi spojinami, onesnaženim okoljem, psihičnim stresom ter okužbami vzrok, da telo »popusti« in preburno oz. neustrezno odreagira na »običajne« dražljaje.
Na kakšen način odkrivate alergije?
Alergije v naši državi odkrivamo alergologi, pulmologi in dermatologi. Področja se prekrivajo in včasih ena specialnost posega v delo druge. Najpogosteje se pri diagnostiki alergij odločamo za standardno kožno testiranje, epikutano testiranje, serološke preiskave krvi, kot so specifičnimi IgE v serumu ter drugimi postopki. Izključujejo se določene kronične okužbe v telesu; npr. infekcije z bakterijo HP želodčne sluznice, granulomi med zobnimi koreninami, kroničnimi sinuzitisi, kroničnimi vnetji jajčnikov … Pulmološki vidik diagnostike je opisan tudi na spletni strani www.pulmolog.com.
Na kakšen način pa jih je mogoče zdraviti?
Zdravljenje je zelo kompleksno in prilagojeno vrsti in lokaciji alergijske reakcije. Najbolj vzročno zdravljenje je odstranitev alergena iz bližnje okolice. Če gre npr. za preobčutljivost na dlako mačke, se je potrebno posloviti od hišnega ljubljenčka. Če gre za preobčutljivost na nikelj, nabavimo uro, ki nima v ohišju te kovine. Pri senenem nahodu se izogibamo hoji v naravi v času cvetenja trav, če pa že, hodimo v naravo po izdatnem deževju.
Seveda obstajajo zdravila, ki blokirajo učinek histamina, to so t.i. anti-histaminiki. Pri trdovratnejših alergijah se lahko odločamo tudi za steroide v obliki mazil ali tabletk. Posebno poglavje je alergijska astma, kjer se odločamo za inhalacijske steroide (pršilke ali vdihovalnike) ali pa za tabletke, ki blokirajo levkotrienske receptorje. Pri ogrožajočih alergijah se redko poslužujemo celo citostatikov.
Na koncu bi rad opozoril, da lahko kronični kontakt z alergenom tako spremeni nosno sluznico, da človek alergije sploh ne zaznava, ampak ima le pretežno zaprt nos. Taki se zbujajo ponoči s suhimi usti, imajo morda slabši vonj, se pozimi prekomerno solzijo, smrčijo in spijo neučinkovito. Ker so zamašenega nosu že navajeni, največkrat na to ne opozorijo zdravnika. Kronično zamašen nos je kot hiša brez veže! Prah, temperaturne spremembe in prepih direktno prizadenejo dnevno sobo. Dihanje skozi usta pa neposredno obremeni pljuča; razvijejo se lahko pogoste okužbe, astma, motnje spanja …
Najbolje, da se v slučaju pretežno zamašenega nosu, pri sumu na alergijo, seneni nahod ali astmo obrnete na osebnega zdravnika, ki bo brez dvoma znal izbrati pravo terapevtsko in diagnostično pot za vas!