Nina 
Ana Benedičič
Nacionalni preventivni program Varno s soncem že od leta 2007, ko so v Celju izvedli pilotni projekt, osmišlja pomen naravne zaščite pred škodljivimi vplivi sonca. Zavezan je dolgoročni ideji, da bomo lahko z organiziranim preventivnim delovanjem ustvarili ustreznejši odnos do sonca v celotni populaciji, s tem pa v prihodnosti vplivali na manjše število rakavih obolenj kože.
V preventivne dejavnosti je bilo doslej vključenih že več kot 130 tisoč otrok, letos pa jih je sodelovalo 50 tisoč. Program, ki ga koordinira Zavod za zdravstveno varstvo Celje, izvajajo vsi regijski zavodi za zdravstveno varstvo. Javnozdravstveni pristop odlikujejo dobra dostopnost za vrtce in šole, poenotena sporočila in komunikacijska gradiva ter izobraževanja izvajalcev.
Letos bodo v ospredju ustrezna oblačila in pokrivala
Osnovno sporočilo ostaja že od začetka programa enako: nanaša se na izogibanje izpostavljanju soncu v času največje moči ultravijoličnega sevanja ter na mehanično zaščito kože. Na ta način na področju javnega zdravja v Sloveniji sledimo tudi orientaciji Svetovne zdravstvene organizacije, ki za zaščito otrok prednostno priporoča naravno zaščito. V vrtce in šole vstopamo s sloganom Sončna ura pravi, kdaj v senco se postavi. Vzgojitelji in učitelji bodo otroke ponovno seznanjali s pravilno samozaščito, letos bodo še posebej poudarili izbiro ustreznih zaščitnih oblačil in pokrival. Primerna zaščitna oblačila so iz lahkih, gosto tkanih tkanin z dolgimi rokavi in hlačnicami, po možnosti živih in temnejših barv, ter oblačila v plasteh. Med pokrivali priporočamo legionarsko kapo ali širokokrajni klobuk,« je povedala vodja programa mag. Simona Uršič, dr. med., specialistka javnega zdravja, predstojnica oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje.
Samozaščitno ravnanje, ki ga osvojijo tako starši kot otroci
Ustvarjalci programa z veseljem ugotavljajo, da je število vključenih predšolskih otrok in šolarjev vsako leto večje. Tako je letos v programu sodelovalo že kar 50 tisoč otrok. Vključenih bo 34 tisoč predšolskih otrok iz 384 enot vrtcev in skoraj 16 tisoč šolarjev iz 105 osnovnih šol. »S programom želimo preprečiti, da bi se izpostavljali soncu v času njegove najmočnejše moči. Po zaključku programa naj bi vsak otrok poznal obdobje dneva, ko je sonce najmočnejše. V toplem delu leta se moramo nujno zaščititi v času od 10. do 16. ure. Otroci in starši naj bi upoštevali tudi pravilo sence: kadar je dolžina sence krajša od dolžine telesa, poiščemo senco. V času, ko je sonce najmočnejše, naj bi se vsakdo naučil pravilno zaščititi: poiskati primerno senco (senco velikega drevesa, umetno osenčene površine, bivanje v objektu …) oziroma ustvariti individualno senco tako, da uporabimo primerno pokrivalo, izberemo primerna oblačila in zaščitimo oči). Poleg upoštevanja mehanske zaščite opozorimo otroke še na pravilno uporabo pripravkov za zaščito pred soncem in na zadostno količino zaužite tekočine, predvsem vode. Priporočila o samozaščitnem ravnanju naj bi se dotaknila otroka in njegove družine. Otroci in njihovi starši naj bi pravila o zaščiti pred škodljivimi učinki sonca dosledno upoštevali v vsakdanjem življenju – na sprehodih, izletih in piknikih, na počitnicah, med kopanjem, ob športnih in drugih aktivnostih na prostem,« je še poudarila mag. Simona Uršič in pojasnila, da je program Varno s soncem nastal kot prizadevanje za izboljšanje stanja zaradi zaskrbljujočih epidemioloških podatkov o naraščanju števila rakavih obolenj kože v Sloveniji.
Kar 90 odstotkov staršev zatrjuje, da bodo ravnanja prenseli v vsakdan
S stališča preventivnega delovanja je pomembno, da sporočila o samozaščiti dosežejo že otroke in sooblikujejo zdrav vedenjski slog. V vrtcih bodo v program aktivno vključeni otroci, stari od štiri do šest let, v osnovnih šolah pa učenci, ki obiskujejo šolo v naravi, stari 10 in 11 let. Z osnovnimi samozaščitnimi ukrepi in načeli preventivnega ravnanja bodo sicer učitelji seznanili tudi učence od 1. do 9. razreda. Strokovni delavci, vključeni v izvajanje programa v osnovnih šolah v preteklih letih, ocenjujejo, da so pri šolarjih ugotovili bistveni napredek pri poznavanju pravil naravne zaščite pred soncem, torej so šolarji s programom veliko pridobili za varovanje svojega zdravja. Razveseljuje tudi podatek, da je kar 90 odstotkov staršev predšolskih otrok, vključenih v program v vrtcih, zatrdilo, da bodo preventivna načela upoštevali v vsakdanjem družinskem življenju. Od leta 2007 je bilo v program Varno s soncem vključenih že več kot 130 ot tisoč rok, s preventivnimi sporočili pa jih je bilo seznanjenih bistveno več. Izvajalci programa želijo med otroki in njihovimi starši doseči zavedanje, da zagorela polt ne simbolizira zdravja in vitalnosti, ampak predstavlja poškodbo kože, ki napoveduje prezgodnje staranje kože in povečano možnost za nastanek rakavih obolenj kože.
Priporočila, ki naj bi jih upošteval vsakdo, zlasti pa naj bi jih bil deležen vsak otrok, lahko strnemo v dvanajst preprostih navodil:
1. Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu. V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujmo v senci in zaščitimo z obleko in s pokrivalom (naravna zaščita).
2. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro. Takrat je moč njegovih žarkov največja. Upoštevajmo pravilo sence: KADAR JE NAŠA SENCA KRAJŠA OD TELESA, POIŠČIMO SENCO. Organizirajmo aktivnosti otrok na prostem v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah.
3. Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju, kadar se pred močnim soncem ne moremo umakniti v senco. Ponekod so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodanimi absorberji za ultravijolično svetlobo, ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi. Za zaščito pred soncem evropski standard priporoča izbiro oblačil z oznako UPF (ang. »ultraviolet protection factor«) 40 ali več.
4. Po otrokovem šestem mesecu starosti lahko začnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Kljub uporabi kreme za zaščito pred soncem pa izpostavljanje soncu časovno nadzorujmo in omejimo na zmerno mero. Mazanje s kremo za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izpostavljanja neposrednemu soncu, zato poiščimo senco in zaščitimo otroka z obleko in s pokrivalom takoj, ko je to mogoče.
5. Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpostavljenih delov telesa, naj ščiti pred UVA in UVB žarki ter naj ima sončni zaščitni faktor vrednosti 30 ali več. Nanesimo ga v dovolj veliki količini (pet mililitrov na vsako okončino in prednji oziroma zadnji del trupa ter na glavo z vratom). Znova ga nanesimo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože.
6. Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega in podobno. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Uporabimo vodoodporno zaščitno kremo ali ustrezno oblačilo.
7. Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: pri smučanju in planinarjenju uporabljajmo zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic. Varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajmo tudi ob oblačnih dneh, saj so zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ultravijolični žarki ves čas nevarno močni.
8. Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (na primer delavci na prostem, ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj) naj uporabljajo varovalne pripravke za zaščito pred soncem vsak dan.
9. Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni pripravek za zaščito pred soncem, se posvetujmo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite.
10. Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in zveča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih.
11. Zavarujmo oči z ustreznimi kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA in UVB žarki.
12. Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim vrednostim UV indeksa v našem okolju. UV indeks poiščemo v vremenskih napovedih. Vrednost UV indeksa 5 – 6 izraža zmerno vrednost, 7 – 9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. Pri vrednostih UV indeksa 3 ali več so potrebni zaščitni ukrepi.
Mag. Ana Benedičič, dr. med., je specialistka dermatovenerologije.