Jelena 
Beseda alergija pomeni preobčutljivost in je izpeljanka iz grške besede, ki pomeni drugačno dejanje ali delo. Znanstveno pravimo, da je alergija nenormalen odziv telesnega obrambnega sistema, ki se kaže kot preobčutljivost za dražila.
Dražila, ki povzročajo alergijo so alergeni in antigeni. Če pride telo v stik z alergenom, se začno proizvajati protitelesa, ki branijo telo pred vrinjenimi, telesu škodljivimi snovmi. Pri alergikih je ta reakcija čezmerna, zato kažejo bolezenska znamenja, če so tem snovem izpostavljeni ali pridejo v stik z njimi, medtem ko zdravi ljudje ne kažejo nobenih znamenj. Pri alergikih se razvije posebna oblika protiteles, poimenovana imunoglobin E, ki se bolezensko odziva na snovi iz okolja. Reakcije na alergen so različne in se kažejo kot alergijski nahod, alergijska astma, koprivnica, atopijski dermatitis ali kot alergijski kontaktni ekcem.
Atopija
Atopija je dedno zasnovana nagnjenost k pripravljenosti kože in sluznic za bolezenske (nenormalne) reakcije, ki jih izzovejo vplivi iz okolja brez prdhodne senzibilizacije. Poznamo tri različne atopijske bolezni: atopijski konstitucionalni nevrodermitis, alergijska astma in alergijski nahod.
Alergijske reakcije
Alergijske reakcije se lahko pojavijo na različnih delih telesa. Alergijski nahod in astma prizadeneta dihala, torej nos, sapnice in pljuča, na koži in očeh se pojavljajo alergijske reakcije kot ekcemi, koprivnica ali vnetje očesne veznice. Alergija lahko prizadene tudi prebavila.
Anafilaktični šok je huda alergija, ki hkrati prizadene več organov, povzroči nenaden padec krvnega pritiska in omedlevico, včasih tudi smrt. Takšna reakcija je zelo redka.
Snovi, ki povzročajo alergijo, so najpogosteje: rastlinske snovi, kot so pelodi, jagode in orehi, živalske snovi, kamor sodi serumska alergija, alergija na mačje dlake, na konje ali strupe žuželk, nato še povzročitelji infekcij – črvi in bakterije ter preprosto zgrajene naravne ali sintetične snovi, kot so moka, kemikalije, mila, laki.
Cvetni prah
Alergija na pelode, še zlasti pa seneni nahod, je zelo razširjena alergijska bolezen in je izrazito sezonskega značaja. Izraža se z močnim kihanjem in nahodom, včasih celo z dušenjem. Najpomembnejši povzročitelji alergij so spomladi jelša, leska in breza. Prva znamenja tako alergiki lahko začutijo že februarja, od maja do konca junija cvetijo različne trave in do septembra trpotec in pelin. Junija in julija cvetijo žita, denimo rž.
Živalske dlake in luske, ptičje perje
Najbolj pogosto povzročajo alergijo morski prašiček, domači prašič, mačka, konj, podgana, govedo, kunec, hrček, miš, ovca, koza in pes. Ptice s prhutanjem s krili povzročijo dvigovanje prahu, perje in puh pa najdemo tudi kot polnilo za vzglavnike in odeje. Vzrok take alergije niso le žive živali oziroma njihova dlaka in perje, ampak tudi kože, kožuhi, preproge odeje in puloverji.
Alergija na pike žuželk
Pri nekaterih ljudeh se na mestu pika ne pojavi le majhna oteklina in srbenje, ampak tudi huda koprivnica in srbenje po celem telesu, težave pri dihanju, otekline v grlu, astma in včasih celo alergijski šok.
Celiakija ni isto kot alergija na pšenično moko
Alergija na pšenično moko ne pomeni, da ima oseba celiakijo. Alergija je preobčutljivostna reakcija, medtem ko je celiakija bolezen, ki temelji na imunski reakciji proti glutenu, zaradi česar je za dolgo dobo moteno vsrkavanje maščob in v vodi topnih vitaminov. Alergijo na pšenično moko in celiakijo zdravimo predvsem z strogo dieto, s hrano, ki nima glutenov. Pri celiakiji je črevesna sluznica preobčutljiva na beljakovino gluten, ki vsebuje gliadin. Sluznica ni nagubana, ampak gladka. Tako bolezen ponavadi opazimo po šestem mesecu starosti, ko otrok začne dobivati še gosto hrano poleg materinega mleka. Če pa je organizem občutljiv še na laktozo, se bolezen pokaže že pred šestim mesecem starosti. Otrok, ki je občutljiv na gluten, ponavadi reagira z bruhanjem, drisko, zgublja telesno težo, je nemiren, odvaja veliko smrdečega in svetlečega blata. Trebuh je večji in napet. Pojavi se pomanjkanje vitaminov, otrok pa postane počasen in razdražljiv; če je takšno stanje dolgotrajno, lahko pri otroku pride do zastoja v rasti.
Alergija na lateks
Protein, ki se nahaja v gumi lahko pri nekaterih ljudeh sproži hudo reakcijo. Lateks je lahko izredno hud alergen, še posebej v kombinaciji z banano, kivijem, avokadom, orehi in paradižnikom. Lateks najdemo v rokavicah, žimnicah, balonih, gumijastih igračah, dudah in cucljih za stekleničke, radirkah, raztegljivih obvezah, plenicah in ženskih vložkih ter kondomih. V medicini se uporablja v rokavicah, raznih katetrih in podvezah proti krvavenju.
Alergija na živila
Alergične reakcije na posamezna živila se lahko pojavijo že v najzgodnejšem otroštvu ali pa jih pridobimo kasneje. Težave se lahko pojavijo takoj po zaužitju ali pa tudi več ur kasneje. Alergija se izraža kot koprivnica, srbeči izpuščaji na koži, srbenje oči, otekanje vek, otekanje ustnic, nahod, dušenje, migrena, driska, napenjanje, bruhanje, bolečine v trebuhu in slabost.
Alergija na dotik
Razlikovati moramo med dermatitisom in ekcemom, pri čemer obe bolezni nastopita po dotiku z določenim povzročiteljem. Dermatitis pomeni vnetje kože; koža je pordela, otekla, srbeča, pojavi se akutno, je ostro omejen in se ne širi. Ekcem je podoben dermatitisu, vendar so kožni pojavi šibkeje izraženi, prevladujejo zatrdline in srbenje. Koža je videti groba in suha, srbenje je močno. Najpogostejši alergeni za dotik so: živila, zdravila, nikelj, kobalt, kromati, sestavine gumija, formalin, barvila, kozmetična sredstva, antibiotiki, sulfinamidi in alkoholi.
Fotoalergija
Ta nastane ob kombinaciji različnih snovi (zdravil) v kombinaciji z UV žarki. UV žarki namreč preveč okrepijo strupeni učinek nekaterih snovi.
Alergija na partnerja
Alergija na partnerja obstaja, pa ne samo v literarnem smislu, Teoretično namreč lahko partnerjevi proteini v izločkih izzovejo alergijo. Te alergije so izjemno redke, klinično se izrazijo ob poljubljanju ali pri spolnih odnosih. Največ težav pa povzroča alergija na semensko tekočino, ki je lahko vzrok za lokalne reakcije pa tudi težje preobčutljivostne reakcije s prizadetostjo dihal in obtočil. Pri tem bolezenskem stanju se odsvetuje kontakt s semensko tekočino, pri spolnih odnosih je tako zaželena uporaba kondoma.
Alergija na vodo in mraz
Alergija na vodo povzroča koprivnico ob stiku z vodo. Pri bolnikih, ki so alergični na mraz, se koprivnica pojavi v mrzlem vremenu na nezaščitenih delih telesa. Če je hitri spremembi temperature izpostavljena večja površina telesa, lahko to izzove tudi težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo s prizadetostjo dihal in obtočil. Takim bolnikom poleti zdravniki odsvetujejo kopanje v mrzli vodi. Med redke bolezni pa spada tudi hereditarni angioedem, pri kateri se pojavljajo otekline na različnih delih telesa. Bolezen je dedna in se pojavlja le v prizadetih družinah.