K meni prihajajo ljudje. Različni; tako karakterno, kot po družbenem položaju in delu, ki ga opravljajo. Večini pa je skupno nekaj- skeptični so.
MOJCA DEBELAK, energijski center Mojchi
Ob lepem sončnem dnevu, ko bi moral človek vase vsrkati vso moč sonca, se pogovarjam z nemočno mladenko, razgledano, intelektualno oborženo, kako je žalostna. Zaradi stisk si baje zdaj celo lepi po sobi listke z modrimi stavki, močnimi mislimi in jih zavzeto ponavlja, kot da se »dudlja« za izpit na faksu. A začuda, pravi, ne deluje. Mene gleda na pol obsojajoče, češ, kako je le mogoče, da trdim, na katere načine vse se ljudje spreminjajo; da celo s pomočjo sugestij začno dojemati svet popolnoma drugače. Če ni uspelo njej, ki je diplomirana pravnica, ne more nikomur. Če sugestije ne delujejo na njo, kako bodo na kogarkoli drugega?
Poimenovala jo bom kar Maja. Tega dne mi je zgovorno nizala dokaze o nedelovanju sugestij takole: »Veliko sem prebrala na temo afirmacij in sugestij, ki naj bi si jih človek pisal na listke, si jih ponavljal skozi dan, da bi začel verjeti vanje in bi te delovale. Odločila sem se za eksperiment, vendar se mi zdi, da ne deluje. Bolj delujejo v meni stavki moje mame, ki jih je ponavljala: da iz mene nič ne bo … in podobno. Namesto, da bi si verjela, da sem močna in sposobna, se vame priplazijo stavki matere in znova in znova opažam, da se vrtim v začaranem krogu.«
Za Maji podobne posameznike sledi ohrabritev. Vsi, ki se odločijo spremeniti sugestije, pridobljene v primarnem in sekundarnem okolju tekom socializacije, namreč nekega dne ugotovijo, da so samo ljudje. To pomeni, da slej ko prej – skozi ozaveščanje svojih prepričanj in navad – vsak pride do točke, ko spozna, da je poln omejitev. Te omejitve lahko človeku vzamejo voljo, sledi pasivnost ali vdanost v usodo, češ, da se je pretežko spremeniti. Obstojajo pa tudi ljudje, ki gredo na vse ali nič. Spoznajo namreč, da s staro navlako (negativnimi sugestijami, ki človeka zavirajo) nočejo več živeti. Torej je pot samo ena. Takšen človek vztraja in pogosto kombinira različne tehnike, da bi dosegel svoj želeni cilj. Če je potrebno, si poišče učitelja, terapevta, da se izmojstri v avtosugestivnem delovanju.
Dobro je vedeti, da je namreč celotna vzgoja vsakega izmed nas bazirala na sugestiji staršev, sorojencev, učiteljev in drugih avtoritet, ki smo jih kot otroci srečevali in so na nas imele vpliv. Posplošeno lahko rečemo, da je človek torej to, kar je, večinoma zaradi sugestij, ki jih je sprejel in ponotranjil. Vse sprejete sugestije s strani drugih postanejo del človekovega karakterja, del njegove narave. Odstrani jih lahko le preko sugestij popolnoma drugačnega značaja. Te morajo biti dovolj močne, da nevtralizirajo prve. Sugestije imajo tako velik vpliv na življenja vseh nas.
Terapevtska sugestija se je v zadnjem času močno uveljavila. Gre za direktno sugestijo, ki skuša preoblikovati vzroke bolezni, uporablja se jo v boju proti opešanemu zdravju, stresu, čustvenih stiskah, odvisnostih itd. Dandanes se jo poučuje na vseh vodilnih medicinskih akademijah in se dobro dopolnjuje tudi s t.i. komplementarno medicino in ostalimi duhovnimi tehnikami.
Uporaba avtosugestije je koristna za izgrajevanje značaja. Znano je, da predstavlja aktivno osnovo za vse oblike mentalnega samorazvoja. Toda praksa včasih potone pod težo teorije. Oseba po tridesetem letu le redko radikalno spreminja svoje navade, večina navad pa je pri dvajsetih že izoblikovanih; večina ljudi ostaja v najbolj zakoreninjenih vzorcih in prepričanjih do konca svojih dni. Neotesanec pri teh letih bo čez čas postal neotesan posebnež. Doktorji, pravniki, učitelji kmalu prevzamejo posebne navade svojih poklicev. Izobraževanja v teh krogih so ravno tako sugestivna, postanejo del posmeznikove identitete. Izoblikujejo se človekovi pogledi na stvari. Npr. da se ozračje segreva. Pripravljeni smo se celo prepirati z drugimi, da je to res, saj smo prepričani, da je to, kar dojamemo kot resničnost, nekaj objektivnega. A vemo, da se tisto, kar je sugestija človekove resničnosti, podana od drugih, skozi čas spreminja. Če torej zanemarimo potrebo po večnem učenju novih stvari, bomo ostali togi, ozko-gledi in nevedni.
Vedno smo rezultat tistega, kar smo mislili. Preobraziti globoka prepričanja in vzorce ni nemogoče. Dejstvo pa je, da to uspe močnim osebam, ki se želijo dvigniti nad vplive okolja, se s tem osvoboditi prevladujočih mnenj družabnikov in se prebiti v novo smer. Torej, poleg avtosugestije, ki si jo ponavljajte, skušajte želeno prenesti tudi v delovanje, obnašanje. Spreminjanje sebe je nenehna vaja, konstanten trud, zavestno samopazovanje in neomajna želja po spremembi. Poizkušajte si vsakodnevno predstavljati, da tisto, kar si ponavljate, že ste. Zaprite oči, predihajte telo in si predstavljajte, da za zaprtimi vekami zagledate močno in samozavestno žensko, ki je odvrgla okove preteklosti. Glejte se, kako pogumno korakate v nov dan. Nato takšno podobo ohranjajte, prikličite jo v spomin že zjutraj, vmes se po potrebi uščipnite, če se zalotite, da ste se vrnili na staro pot in ponovite vajo. Pa saj veste, drage moje Maje, vaja dela mojstra, zato nikar ne odnehajte.