Milan 
»Berem knjigo Zakon privlačnosti, čudovita je in mnoge stvari so mi zdaj bolj jasne. Vendar pa me nekaj bega. V njej piše, da takrat, ko razumemo zakon privlačnosti in smo v stanju popolnega dopuščanja – torej v harmoniji z najboljšim v sebi – privlačimo le pozitivne stvari. Da takrat lahko pustimo drugim, da si nabirajo svoje izkušnje, tudi negativne, in da nas to ne gane, ker jim dopuščamo, da si sami izbirajo svoja izkustva. Toda ko je moj oče žalosten in slabe volje, to name vpliva zelo negativno in tudi jaz postanem žalostna. Kako naj ne bi bila, saj ga imam rada in mi ni vseeno, kako se počuti. Rada bi, da je ves čas dobre volje, a ne vem, kako naj njegovo počutje ne vpliva name. Mi lahko prosim svetujete?« sprašuje Kristina iz Logatca.
Spoštovana ga. Kristina,
srčna hvala za to vprašanje, s katerim se je srečal marsikdo, ki ve, da ni treba, da nanj negativno vpliva drugačno razpoloženje drugih ljudi. Ponavadi je lažje ne biti pod vplivom drugih, ko z njimi nismo čustveno povezani. Oče, mama, bratje, sestre, partner in tesni prijatelji, skratka ljudje, ki so nam ljubi, pa nas včasih s svojim drugačnim razpoloženjem tako rekoč »potegnejo s sabo«, ko to nočemo.
Ste opazili, da takrat, ko se počutite odlično, nič ne zmoti vašega razpoloženja? Karkoli že se pojavi, kar ni na enaki valovni dolžini kot vi, je v tistem trenutku »mala malica«. Prijetno počutje je kot širok zorni kot, s katerega opazujete katerokoli situacijo. Takrat ste ponavadi ne le veseli, temveč globoko mirni in prisebni, zato na vplivate blagodejno. Na začetku sem namenoma uporabila izraz »drugačno« namesto »slabo« razpoloženje, saj mnogokrat spregledamo, kaj se v resnici dogaja, ko je nekdo potrt, žalosten, jezen ali slabe volje. Zdravo je, da izrazi to, kar ga muči, saj si tako olajša dušo, odvali kamen od srca in znova lažje diha. Kar ljudje čutijo v sebi, nekako mora ven, in ko tega ne izrazijo dalj časa, to čutijo kot težko breme. Takšnih bremen pa se je preprosto treba olajšati, saj »olajšanje duše« spodbudi dobro počutje, uravna krvni tlak in nenazadnje tok energije v telesu.
Če ste se kdaj zaupali komu, najbrž veste, kako blagodejno je že če vam prisluhnejo, vas ne obsojajo ali vas preprosto ljubeče objamejo. Vsak človek si želi, da bi mu prisluhnili, ga razumeli in sprejeli takšnega, kakršen je. Nihče si ne želi, da bi drugi na njem najprej iskali napake. In ko sočlovek čuti, da jih na njem ne iščete, pobožate njegovo dušo. Občutek ima, da ga sprejemate, da je v vaši družbi varno biti to, kar je, zato se hitreje umiri in v svoji koži počuti bolje. Vendar dobro razpoloženje drugih ni odvisno od vas. Gre le za to, da sebi in drugim najbolj koristite takrat, ko ste jim sami zgled tega, kar si želite zanje. Normalno in čudovito je, da si želite, da bi bil vaš oče dobre volje, saj veste, kako prijetno je počutiti se prijetno. Toda najbolj mu boste koristili, če mu boste na svojem zgledu pokazali, kako želite, da bi ravnal v trenutkih slabe volje.
Ko ste sami slabe volje, neprijazni ali na robu solz, sprejmite svojo človeškost ter v očetovi prisotnosti na primer recite: »Oprosti, če sem malce neprijazna. Danes mi ne gre najbolje. Rada bi, da veš, da nisi kriv za mojo slabo voljo. Le nekaj se je odvilo drugače kot sem pričakovala.« Ko drugim daste vedeti, da niso krivi za vašo slabo voljo, jih namreč učite, da za njihovo slabo voljo niso krivi drugi – oziroma, da njihova dobra volja ni odvisna od drugih. Če očeta vidite žalostnega, o tem pa nikakor ne spregovori ali celo zanika, da je žalosten, kljub temu da je žalost jasno vidna na njegovem obrazu, ga vprašajte, če bi rad kaj delil z vami. Če priložnost odkloni, mu dajte vedeti, da se lahko z vami pogovori kadarkoli. Če privoli, mu na podobnem primeru pokažite, da obstaja rešitev. Če se z njim ne da pogovoriti, mu lahko rečete: »Vidim, da zdaj nisi razpoložen za pogovor. Hotela sem ti nekaj povedati, a bom raje kasneje, ko boš bolje razpoložen.« Bodite pripravljeni ohraniti harmonijo z Najboljšim v sebi. Najboljše in najmočnejše v vas pa sta ravno ljubezen in razumevanje, ki si ju vsakdo tako zelo želi čutiti, ker globoko v sebi ve, da si ju zasluži.
Človeški odnosi so področje največje osebne rasti. V širši sliki življenja nam pomagajo spoznati mnoge stvari o sebi in naši resnični moči ljubezni do sebe in sočloveka, ki izhaja iz preproste spremembe našega pogleda na sebe in druge ljudi. Naš neobsojajoč in pristen odnos do drugih pa na prvem mestu koristi nam samim, medtem ko spoznavamo, da ljubezen v topli besedi ne premakne le tuje gore, ampak tudi našo lastno.
Ašvata Nataša Martinčič