Milan 
Med sprehodi v okolici gradov, po parkih in v drevoredih srečujemo visoko markantno drevo. Spomladi razveseljuje oko s svojimi velikimi socvetji, poleti nam daje prijetno hladno senco, v jeseni pod njim najdemo svetleča rjava semena. To je divji kostanj (Aesculus hippocastanum). Bi se spoznali z njim? Neverjetno, kaj vse nam skriva.
Jožica Bajc Pivec
Domačija Pivec, Zeliščarstvo
Divji kostanj zraste v elegantno, tudi do 30 m visoko drevo. Najdemo ga v parkih, drevoredih, ob cestah, ponekod tudi v gozdovih. Velikokrat so ga sadili na dvorišča in gostilniške vrtove, kjer daje prijetno senco. Kot piše R. Willfort v svojih knjigah o zeliščih, se je divji kostanj iz Indije in notranje Azije po letu 1575 preko Dunaja razširil po vsej Evropi. Njegova hitra rast in skromnost sta vplivali na priljubljenost v parkih in drevoredih. Dočaka tudi do 200 let.
Že zgodaj so njegovo seme – kostanje, uporabljali za krmo živini ter krmljenje divjadi pozimi.
Ima velike dlanaste liste iz petih do sedmih narobe jajčastih lističev. Maja zacveti z nežnimi belimi ali rdečimi cvetovi, združenimi v pokončne grozdaste oblike. Plodovi so bodičasti z 1 do 3 rjavim, svetlečimi semeni z belkasto liso. Zori septembra ali oktobra. Med ljudmi je močno razširjeno zmotno mnenje, da je strupen.
V zdravilne namene se uporablja le belo cvetoči divji kostanj, enako v ljudskem zdravilstvu.
Obe vrsti divjega kostanja, z belimi (Aesculus hippocastanum) in z rdečimi cvetovi (Aesculus carnea ‘Briotii’) sta uporabni za pripravo Bachovih cvetnih zdravil.
Včasih so v nekaterih predelih Slovenije iz plodov pripravljali milo za pranje perila.
Tudi v vraževerju ima divji kostanj svoje mesto, saj velja, da če nosiš tri kostanje v žepu, te to obvaruje in prepreči razne bolezni.
Zdravilni deli rastline:
Cvetovi, ki se nabirajo maja, v marcu in aprilu se nabira lubje z do pet let starih vej, prav tako liste, v septembru in oktobru pa so zreli plodovi. Lubje in listi se v zdravilne namene le redko uporabljajo. Vse dele kostanja je potrebno nabrati v čistih predelih, torej ne ob cestah, ne v mestnih središčih, ne ob tovarnah … Le iz rastline, ki raste v čistem okolju, se dobi neoporečne zdravilne dele.
Učinkovine:
V različnih zdravilnih delih divjega kostanja se nahajajo različne količine učinkovin, kot so saponin escin, flavonoidi, čreslovine, steroli. Vsebujejo tudi sladkorje, škrob in nekaj olja.
Uporaba:
Izvlečke iz zdravilnih delov divjega kostanja uporabljajo v številnih farmacevtskih pripravkih. Najbolj znani so proti krčnim žilam, hemoroidom, proti težavam pri kronični oslabelosti ven, kot so občutek teže, bolečine in otekline na nogah. Pripravke v te namene dobimo v lekarnah. V njih so standardizirane količine. Ob uporabi po navodilih, se ni potrebno bati stranskih učinkov.
V ljudskem zdravilstvu iz plodov pripravljajo mazilo za zmanjševanje krčnih žil. Iz lubja kuhajo zavretek za kopeli pri gangreni. Pri krvavitvah, posebno iz maternice in zlate žile ter pri kronični driski in belem toku pripravljajo zavretek iz lubja za uživanje in sedežne kopeli. Iz cvetja pripravljajo tinkturo, ki jo uporabljajo za natiranje pri živčnih bolečinah in revmi (pater Ašič). Zrele plodove ponekod dajejo v posteljo (pod vzmetnico) za preprečevanje krčev in bolečin v nogah.
Uporabnost – koristnost:
– je najboljše zdravilo za ožilje,
– pospešuje krvni obtok, napenja stene žil odvodnic,
– pomaga pri razširjenih venah,
– ugodno deluje pri odprtih ranah zaradi počenih žil,
– skoraj nepogrešljiv je pri anginah, katarjih vseh vrst,
– pri krvnih strdkih,
– pri prebavnih motnjah,
– pri ozeblinah,
– pri ledvenem useku,
– pri zlomih,
– pri protinu in kapi,
– pri kožni tuberkulozi,
– dobro se obnese pri belem toku,
– pri povečani prostati,
– pri kroničnih driskah.
ČAJ
V 1 skodelico vrele vode damo 1 žlico mlete mešanice skorje in plodov – lahko z ježico ali brez (1/1) , in pustimo stati 15 minut. Dnevno spijemo 1 – 2 skodelici tega čaja, zelo toplega. Zelo dobro deluje pri belem toku, povečani prostati, razširjenih in vnetih venah, notranjih krvavitvah in pri kronični driski.
Ta čaj lahko uporabljamo tudi za obkladke in izmivanje.
KOPELI
1.
Narežemo 300 g kostanjevih cvetov ali plodov in jih damo v 5 litrov hladne vode. Namakamo preko noči oziroma najmanj 12 ur. Nato precedimo in dodamo v kad v toplo vodo za kopel. V njej ostanem 20 minut. Ta kopel je izredno dobra pri hemoroidih, krvavitvah v trebuhu, revmi, ledvenem useku, ozeblinah in pri povečani prostati.
2.
Svež kostanj drobno zrežemo in v malo vode gosto skuhamo, dodamo topli vodi in s kuhalnico dobro spenimo. To je zelo dobra kopel za revmatike.
TINKTURA
1.
Steklenico narahlo napolnimo s svežim cvetjem divjega kostanja in prelijemo z domačim žganjem. Pustimo tri tedne na soncu ali pri štedilniku in nato precedimo. Hranimo v temnih steklenicah na hladnem mestu. Izredno dobra pomoč za masaže pri revmi, ledvenem useku, protinu in pri obolenjih živcev. 10 do 15 kapljic tega pripravka lahko uživamo ob želodčnih krčih.
2.
Sveže plodove divjega kostanja drobno narežemo ali na grobo naribamo, z njim do polovice napolnimo litrsko steklenico in zalijemo z močnim žganjem. Pustimo na sobni temperaturi 3 tedne. Nato precedimo in shranimo v temnih steklenicah na hladnem mestu. S to tinkturo masiramo boleča mesta pri revmi, noge pri izrazito razširjenih venah (krčnih žilah).
OLJE
Na grobo naribamo plodove divjega kostanja in z njimi do polovice napolnimo steklenico in zalijemo s hladno stiskanim kvalitetnim oljčnim oljem. Pustimo na sobni temperaturi 4-5 tednov. Nato precedimo in shranimo v temnih steklenicah na hladnem mestu. Uporabljamo za masažo nog pri razširjenih venah (krčnih žilah). Ta pripravek mnogim bolj ustreza, ker ne izsuši kože, tako kot pripravki, pripravljeni z žganjem.
OBKLADKI
Zmlete plodove divjega kostanja zmešamo z mlačno vodo in jih damo v obliki obkladkov na obolela mesta pri revmi, ledvenem useku, ozeblinah …
PRAH
Sveže plodove divjega kostanja narežemo na drobne koščke, jih posušimo in zmeljemo v prah. To je zdravilo za vse navedene bolezni. Jemlje se 3-krat na dan po pol čajne žličke z malo vode. Ko se stanje izboljša, se doza zmanjša na samo 1-krat na dan. Ta prah se lahko uporablja pri utrujenih in vnetih glasilkah in pri astmi. Prah se s prstom nanese neposredno na glasilke, vendar moramo pri tem paziti, da ne pride v sapnik! Ponavljamo večkrat na dan, dokler se stanje ne popravi.
ZAVRETEK
Vzamemo zdrobljeno skorje (z največ 5 let starih vej) divjega kostanja in jo prevremo v vodi. Precedimo in dodamo kopeli pri gangreni.
BLAZINICE
4-5 pesti posušenih plodov divjega kostanja zašijemo v bombažno vrečko. Damo si jo v posteljo k nogam. Zelo dobro prežene krče in bolečine v nogah. Za močnejše delovanje lahko dodamo tudi malo posušene orlove praproti.
MAZILO IZ DIVJEGA KOSTANJA
Je odlično sredstvo pri težavah z razširjenimi venami, vnetju ven, krčnimi žilami. Dobro deluje tudi pri ozeblinah, revmi in protinu. Pomaga pri pekočih nogah. Noge vedno mažemo v smeri proti srcu (od spodaj navzgor).
Priprava kostanjevega mazila:
1. Sveže plodove divjega kostanja drobno narežemo. Pest narezanega kostanja rahlo popražimo v 20 dag sala. Po parih minutah, ko kostanj rahlo zarumeni (kot list čebule pri praženju), ga odstavimo in pustimo čez noč. Zjutraj rahlo segrejemo, da se mast stopi, nato tekočo mast precedimo skozi gazo v pripravljene lončke. Hranimo na hladnem (v hladilniku).
2. Divji kostanj naribamo in posušimo. Suhega zdrobimo v prah. 10 dag kostanjevega prahu prepražimo na 20 dag sala. Nadaljujemo kot pri prejšnjem postopku.
Salo lahko nadomestimo s kokosovo maščobo ali različnimi olji. Pri tem moramo, če hočemo dobiti trdnejšo strukturo mazila, dodati še nekaj čebeljega voska. Če vzamemo 250 g kokosove maščobe, 250 g oljčnega olja in dve dobri pesti naribanega svežega divjega kostanja, potrebujemo 76 g čebeljega voska. Postopek priprave mazila je enak kot s salom.
Zdravilnost divjega kostanja je opisana v mnogih knjigah o zdravilnih zeliščih. O njem so pisali Richard Willfort, pater Simon Ašič, Mannfried Pahlow, Katja Gale – Toplak, pater Juro Marčinković. S prebiranjem njihovih del, si znanje o učinkovitosti divjega kostanja lahko še poglobimo.