Ko pomislimo na zemljo, pomislimo na nekaj težkega in obtežilnega. Lahko pomislimo tudi na naš planet, pa tudi na rodovitna ali manj rodovitna tla, po katerih hodimo. Ampak – ali zemljo v resnici tudi razumemo? Kakšen element je?
Aleksandra Lamut
Tisočletja, odkar se po tem planetu premikajo živa bitja, smo povezani z zemljo. Odvisni smo od tega, kako se do nje obnašamo, saj nam povrne v isti meri. Če bomo zemljo obdelovali, vanjo položili seme, nam bo povrnila z bogato obloženo mizo, če bomo le delali z njo spoštljivo. Če bomo v njene reke zlivali strupe, ki tja ne sodijo, nam bo ravno tako vrnila po svoji meri. Ker že od nekdaj živimo več ali manj v simbiozi z njo, jo radi tudi poosebimo in ji rečemo kar Mati Zemlja. Kar navsezadnje tudi je. Mati Zemlja je naš dom. Edini planet v tem osončju, ki ima ta »laskavi« naziv.
S čim pa povezujemo zemljo v vlogi elementa? Zemlja pripada prvi čakri našega telesa, ali bolje rečeno čakra pripada temu elementu. Tej čakri rečemo tudi korenska čakra, saj simbolizira korenino in povezavo našega organizma z zemljo. Če korenska čakra ni v ravnovesju, po navadi tudi nič drugega v nas ni v ravnovesju. Prva čakra, ki se nahaja v področju presredka, namreč predstavlja varnost, stabilnost in udobje. Povezujemo jo tudi fizičnim telesom in z življenjem samim, z voljo do življenja in mnogimi vzorci povezanimi z našo tradicijo.
Kot je korenska čakra nekakšen začetek niza čaker, iz katere ostale čakre črpajo »hranilne snovi«, tako je zemlja v naravi vir vsega za rastline in ostala živa bitja. Zemlja oziroma tla so del sistema, ki podpira življenje, nastaja pa iz kamnin in razpadajočih rastlin in živali. Rastline za svojo rast in razvoj iz prsti črpajo vodo, kisik in minerale. Proces rasti in razvoja rastlin na površini lahko vidimo s prostim očesom. S procesom, ki ga imenujemo fotosinteza, vse rastoče rastline absorbirajo ogljikov dioksid iz ozračja in s tem proizvajajo lastno biomaso.
Veliko pa se dogaja tudi pod površjem. Korenine rastlin namreč v zemljo sproščajo različne organske spojine, s katerimi se prehranjujejo raznovrstni mikroorganizmi v tleh. Dobro je vedeti, da se največ ogljika iz tal sprošča ob spremembi travnikov ali gozdnih površin v obdelovalne površine, saj ni več rastlin in bogatega ekosistema pod površjem, ki bi skrbel za zadrževanje ogljika v zemlji. S tem pa pride tudi malo manj prijetno dejstvo – globalno segrevanje.
Povsem drug pomen dobi rek »izgubiti tla pod nogami«, ko vemo, da je je korenska čakra odgovorna za stabilnost in je povezana z zemljo. Prav tako povsem drugače pogledamo na zemljo kot na živ in neprestano spreminjajoč se organizem, ko se zavemo, koliko vsega se dogaja pod našimi nogami, mar ne?
