Občutek suhosti oziroma pomanjkanje sline v ustih je zelo razširjen simptom, vendar pogosto ostaja zanemarjen in nezdravljen.
Suha usta se pojavljajo pri petini vseh, ki so stari med 18 in 34 let, pri polovici vseh v starosti od 50 do 70 let in pri kar 70 odstotkih vseh, ki so starejši od 70 let, pravijo podatki FDI (World Dental Federation).
Ko je sline premalo ali ima neustrezno sestavo
Suha usta oziroma kserostomija je obolenje, ki nastane zaradi nedelovanja oziroma prizadetosti žlez slinavk, ki zaradi tega izločajo premalo sline ali pa slino, ki nima ustrezne sestave. Slino proizvajajo in izločajo žleze slinavke, sestavlja pa jo voda, elektroliti, sluz in encimi. Slina skoraj neprestano napolnjuje ustno votlino in izpira ostanke hrane z zob in ustne sluznice proti žrelu ter vlaži trda in mehka tkiva v ustni votlini. Ker dnevno izločamo zelo različno količino sline – od pol litra do litra in pol -, je nastop kserostomije zelo relativen in seveda odvisen od posameznika. O kserostomiji govorimo takrat, ko se pojavi oteženo požiranje, lepljiva gosta slina, pekoč jezik, stanjšana razpokana sluznica in podobni simptomi.
Kako rešiti to težavo?
Če so žleze slinavke prizadete in izločajo premalo sline, strokovnjaki svetujejo nenehno vlaženje ustne sluznice. Pijte vodo ali mineralno vodo, najbolje je, da si jo rahlo okisate z limono. Tudi temeljito žvečenje ob obrokih stimulira delovanje žlez slinavk. Izogibati se morate prevročih in pekočih jedi, kave, alkohola in mentola, saj dehidrirajo ustno sluznico. Ne uporabljajte ustnih vod z mentolom in alkoholom ter zobnih krem z vsebnostjo detergentov oziroma penilcem. Poskrbite za ustno higieno vsaj trikrat dnevno: usta si umijte in izpirajte z ustreznimi dentalnimi izdelki, saj so suha usta potencialno žarišče za bakterijske in virusne okužbe ust. Priporočljive pa so tudi redne kontrole pri stomatologu.