Jelena 
Sara Sočan
Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj.
Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. Število bolnikov z alergijskimi boleznimi in astmo se v Evropi zvišuje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi imelo približno 20 odstotkov svetovnega prebivalstva alergijske bolezni.
Preplet genov, okolja in imunskega sistem
Študije WHO kažejo na povezavo med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku in poslabšanjem astme, predvsem zaradi izpostavljenosti prašnim delcem in ozonu. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema. Povečano tveganje za nastanek astme je tudi pri otrocih, ki živijo v vlažnih prostorih, kjer so prisotne plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo.
Pršice, plesni in izločki so pomembni alergeni
Najpomembnejši alergen v bivalnih prostorih je hišni prah oziroma pršica. Najdemo jo v tekstilnih delih opreme, k njenemu razvoju pa pomembno vpliva relativna vlaga, ki mora biti višja od 50 odstotkov. Škodujejo tudi preproge, volneni materiali in podobna oprema. Visoka koncentracija pršice v stanovanju dvakrat poveča verjetnost razvoja preobčutljivosti pri otrocih, so ugotovili na Environmental Protection Agency. Poleg pršice so pomembni alergeni tudi plesni in izločki hišnih živali. Prve najdemo predvsem v vlažnih in slabo prezračenih prostorih, druge pa tam, kjer so hišne živali. Vlaga povzroča rast spor in s tem plesni. Te dražijo dihalne poti, povzročajo vnetja ter nastanek preobčutljivosti, kar lahko povzroči astmo ali sproži njeno poslabšanje.