Prehladna obolenja

31

S Tatjano Grmek Martinjaš, dr. med., spec. ped., spec. šol. med., ki je zaposlena v ZD Ljubljana-Center, kjer vodi Zdravstveno varstvo predšolskih, šolskih otrok in mladine ter Pediatrično nujno medicinsko pomoč, smo se pogovarjali o prehladnih obolenjih, ki nas še posebej prizadenejo v tem letnem času.
Ali menite, da ima sprememba vremenskih temperatur – topla zima in hladnejše, bolj deževo poletje – vpliv na pogostost prehladnih obolenj? Oziroma, kdaj v letu se z njimi najpogosteje srečamo in koliko časa trajajo?
Značilna za zimski čas so prehladna obolenja, ki pa se lahko pojavljajo tudi pomladi, poleti in jeseni. Zunanje temperature imajo svoj vpliv, zelo mrzel zrak, če dlje časa deluje na telo (podhladitev) povzroči slabše delovanje sluznic, ki so prve v stiku (npr. nosna sluznica), zato virusi lažje opravijo svoje delo.
Poleti so pogostejše črevesne okužbe, pri višjih temperaturah je preživetje virusov daljše, možnost okužbe pa večja.
Ali so prehladna obolenja povezana tudi s tem, da se ljudje pogosteje zadržujemo v zaprtih prostorih, hodimo v nakupovalna središča in podobno?
Virusi lažje prehajajo med ljudmi, ki so v tesnem stiku. Vrtci, šole, tudi nakupovalna središča, torej tam, kjer je veliko ljudi na manjšem mestu, virusi zlahka prehajajo v drobnih kapljicah, ki jih oboleli ali okuženi ljudje oddajajo v prostor z govorom, kašljem, kihanjem. Tudi koncentracija virusov je večja v manjših, zaprtih prostorih. Zato je prezračevanje vrtčevskih prostorov izjemnega pomena, saj s tem zmanjšamo količino virusov v prostoru. In prezračevanje ne povzroča obolevanja, kot se zmotno misli!
Kaj lahko storimo za preventivo?
V času povečanega števila dihalnih okužb se ne zadržujemo v prostorih, kjer je znano večja možnost okužbe. Poskrbimo za starosti primerno zdravo prehrano in gibanje na svežem zraku, če ni premrzlo. Smo primerno, ne preveč ne premalo oblečeni in obuti.
Redno čistimo nos svojemu malčku in ga po bolezni vrnemo v vrtec, ko ne kašlja več izrazito in ima čist nos. Naučimo ga kihati in kašljati v robec za enkratno uporabo ter umivanja rok.
Pomembno je okrepiti imunski sistem, kajne?
Imunski sistem se krepi tako, da ima delo, za katerega je namenjen. Poznamo prirojeno imunost (in njene motnje, ki pa so k sreči redke) in pridobljeno imunost, ki se krepi in dozoreva nekako do 5., 6. leta starosti. Ko se srečujemo z banalnimi povzročitelji, ki so večinoma tudi naši soprebivalci in v pogojih, ki so ugodni za njihovo razmnoževanje, povzročijo bolezen, krepimo svojo odpornost. Ni znanega zdravila, ki bi pospešilo, okrepilo imunski sistem. So pa domači ukrepi, ki blažijo in pripomorejo k hitrejšemku okrevanju.
Kateri kašelj je bolj navaren? Suh dražeč ali vlažen, produktiven?
Vsak kašelj je znak okužbe dihal. Nekateri kašlji so tako značilni, da lahko samo po tipu kašlja razločimo, kateri del dihal je prizadet in za katero bolezen gre (npr. lajajoč kašelj – laringitis). Dražeč kašelj je običajno prisoten v začetku bolezni, kasneje postane produktiven, torej čistilen, saj dihala s kašljem odstranjujejo sluz. Če ne bi kašljali, bi se zadušili v lastni sluzi.
Kašelj je lahko tudi suh, dražeč in boleč. Ob visoki vročini je pri takem kašlju obisk zdravnika potreben.
Kako blažimo enega in kako drugega? Obstaja tudi kakšno zdravilo iz domače lekarne?
Zdravila za blaženje kašlja niso potrebna, razen v primeru zelo bolečega, dražečega kašlja pri kronično bolnih ljudeh. Suh kašelj blažimo z domačimi ukrepi, vlaženjem dihal (omehča in ovlaži vneto sluznico), gretjem prsnega koša, po zadnjih poročilih med resnično deluje (na žlico, ne stopljen v čaju). Dvignemo vzglavje in skrbimo, da ne spimo v pretoplem in presuhem okolju.
Produktiven kašelj, če še ničesar ne izkašljamo, blažimo z vlažnimi inhalacijami. Ko pa dobro izkašljamo, ne potrebujemo ničesar več, saj bomo s kašljem samim hitro očistili dihala.
Zdravila, ki blažijo kašelj, so lahko nevarna. Zato, ker slabo delujejo, v velikih količinah pa lahko povzročijo zastoj dihanja. In tudi zato, ker je kašelj pomemben obrambni in čistilni mehanizem dihal, za katerega zmotno želimo, da čim prej izzveni.
Kdaj je pravzaprav čas, ko moramo obiskati zdravnika?
Če imamo vročino in kašljamo, pri tem pa nam močno teče iz nosa, najverjetneje prebolevamo prehladno virozo. V takem primeru gremo k zdravniku, če vročina traja dlje kot 3 ali 4 dni oziroma po 7-10 dneh, če vročina sicer pade, kašelj pa se stopnjuje in je vedno hujši (v napadih, vedno pogostejši).
Otroka je potrebno pozorneje opazovati, saj lahko preboleva prehladne viroze težje kot odrasli. Pozorni smo na znake težkega dihanja, torej vidno oteženo dihanje (ne zaradi polnega nosu!), ugrezanje jamice pod vratom, dihanje s trebuhom, ugrezanje medrebrnih prostorov, stokanje pri izdihu, ne glede na vročino. Ob znakih težkega dihanja je potreben pregled pri zdravniku čim prej. Takoj pa, če otrok, predvsem dojenček, zavrača hranjenje, je bled in težko diha.
K zdravniku gremo tudi, če imamo vročino in samo kašelj, še posebej, če so prisotne bolečine v prsnem košu. Kakšen dan počakamo, če ni izboljšanja, svetujem pregled.