Milan 
V zadnjem času v medijih vse večkrat naletimo na kratice CETA, TTIP in TISA. Informacije v zvezi z njimi so različne, od takih o množičnih protestnih zborovanjih po mestih po Evropi, tudi pri nas, do pomirjujočih izjav politikov in mednarodnih odposlancev, ki prepričujejo o koristi teh zadev za svetovno trgovino in domnevno tudi za blaginjo posameznika.
In kaj dejansko pomenijo te kratice in kaj se skriva za njimi?
Gorazd Marinček
Gre za pogajanja o mednarodnih trgovinskih sporazumih, v katerih na eni strani sodeluje Evropska skupnost kot celota, torej v imenu članic, tudi Slovenije, na drugi strani pri CETA Kanada, v primeru TTIP sodelujejo Združene države Amerike, največ držav, vsega skupaj kar 50, pa sodeluje v pogajanjih TISA. Od naštetih pogajanj so zaključena tista s Kanado in je končna oblika sporazuma CETA na tem, da jo pošljejo v potrjevanje v evropski parlament.
Kateri razlogi so pripeljali do množičnih protestov po Evropi, do zbiranja podpisov na peticijah proti sporazumom, do mnoštva civilnih pobud za preprečitev sprejema teh pogodb?
Besedila osnutkov sporazumov, ki so nekako pricurljala v javnost, dajo vedeti, da se pod pretvezo skrbi za potrošnika skuša uveljavljati interese globalnega kapitala in mednarodnih korporacij, da bi se v svetovnem merilu stroga pravila dosežene kvalitete življenja in varovanja okolja v Evropi ublažila, in da bi 600 milijonski trg Evropske unije postal novo lovišče in peskovnik za brezvestne lovce na dobiček.
Najbolj zahrbtno določilo, ki je zapisano v teh sporazumih, omogoča mednarodnim korporacijam tožbe za izgubljeni dobiček proti državam, ki bi jim omejevale dostop na njihov notranji trg. Oziroma po domače, svetovni proizvajalec GSO in strupov za kmetijstvo Monsanto bo lahko tožil Slovenijo za domnevno večmilijonsko izgubo dobička, ker omejujemo rabo gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki prenašajo škropljenje s strupi iz njihove proizvodnje. V ZDA je prepovedanih 10 fitofarmacevtskih strupov, v EU pa 300. To omejitev naj bi ti sporazumi odpravili.
Po sporazumu s CETA naj bi vsako leto prišlo na Evropski trg 50.000 ton kanadske govedine. Kaj bo to pomenilo za slovensko paradno živinorejsko panogo – za govedorejo, ne zna pojasniti niti pristojni minister. Zgodba spominja na tragedijo slovenske reje prašičev, ki se je po vstopu v EU prepolovila.
Državljani smo pred kratkim z zbiranjem podpisov preprečili sprejem evropske direktive, ki bi omogočala privatizacijo vodnih virov. Našteti sporazumi na prikrit način uvajajo prav take možnosti tudi za druge naravne vire.
Najslabše pri vseh teh pogajanjih pa je, da potekajo za zaprtimi vrati, da niti države članice EU, zlasti manjše, nimajo možnosti vpliva na vsebino sporazumov, da se o njih lahko v posebni zaprti in dobro varovani sobi v Bruslju samo poučijo, jih ne smejo fotografirati ali fotokopirati in z njimi seznaniti domačo politično, strokovno in splošno javnost.
Ni mi razumljivo, da pristajamo na tako poniževanje. Zato v že omenjenih državljanskih pobudah zahtevamo javno razpravo in odločanje o teh sporazumih v nacionalnih parlamentih članic EU, seveda s pravico zavrnitve, dokler ne bi bili enakovredno upoštevani tudi naši interesi.
Ne dajmo si omejevati in zniževati tistega bogastva zdravja, ki ga v Evropi, zlasti pa v Sloveniji, že imamo!
Na spletni strani
www.preklopinasonce.si
so vsak dan objavljeni osveženi podatki, kolikšen delež
elektrike in toplote za lastno porabo bi lahko štiričlansko
gospodinjstvo pridobilo s pomočjo sonca. V preteklem
mesecu bi v Mariboru potrebe po elektriki pokrili 100 odstotno,
po toploti pa 86 odstotno. V Ljubljani so vrednosti nižje:
za elektriko 86 odstotkov in za toploto 75 odstotkov.