Jelena 
Za astmo, kronično boleznijo dihal po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) trpi okoli 300 milijonov ljudi.
Astma pomeni stalno vnetje v dihalnih poteh. Posledice vnetja se pri bolnikih lahko kažejo kot težko dihanje, piskanje in občutek stiskanja v prsnem košu ter kašelj, zlasti v poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih urah. Vzrok za nastanek astme je velikokrat nepojasnjen. Včasih so te težave povezane s prizadetostjo zgornjih dihal, ob osebnih dejavnikih pa na bolezen vplivajo tudi dejavniki v okolju. Poslabšanje bolezni je lahko posledica preobčutljivosti na različne alergene, čeprav ni nujno, da so vsi astmatiki tudi alergiki.
Temeljno zdravljenje, poteka z zdravili, ki zmanjšujejo vnetje v dihalnih poteh, po potrebi pa bolniki jemljejo tudi zdravila, ki širijo dihalne poti in zmanjšujejo simptome. Posameznik, ki mu je postavljena diagnoza astme, mora zdravila jemati redno, v najmanjšem odmerku, ki vzdržuje astmo urejeno, kar mu omogoča normalno življenje, da lahko hodi v službo, šolo, da lahko telovadi in se ukvarja s športom. Velikokrat pridejo bolniki z astmo k zdravniku po nekaj mesecih zaradi nepojasnjenega kašlja, včasih pa šele ob resnejšem poslabšanju bolezni. Nezdravljena astma lahko pri nekaterih ljudeh vodi v preoblikovanje dihalnih poti in trajno okvaro pljuč. Ob hudem poslabšanju astme lahko bolniki tudi umrejo, a je zaradi sodobnega zdravljenja z zdravili teh primerov bistveno manj kot v preteklosti.