Smrkav nos, glavobol, kašelj in povišana temperatura. Vsem dobro znan scenarij, ki nam pogosto povzroča preglavice ravno v jesensko – zimskih mesecih. Za omenjene nevšečnosti je pogosto kriv padec našega imunskega sistema, ki je v teh dneh na veliki preizkušnji. Na naš imunski sistem vplivajo številni dejavniki, kot so hladno in turobno vreme, pomanjkanje sonca, večja pojavnost prehladnih obolenj ter pomanjkanje določenih vitaminov in mineralov. Da bo naša zima potekala karseda brez skrbi je ključno, da je naš imunski sistem močan, za to pa moramo zanj dobro poskrbeti.
Kako pomemben je naš imunski sistem se po navadi zavedamo šele takrat, ko nas neprijeten prehlad za nekaj dni priklene na posteljo. Da do tega letošnjo zimo ne bi prišlo je ključno, da upoštevamo nekaj preprostih pravil, ki bodo pozitivno vplivali na naše zdravje in splošno dobro počutje. V prvi vrsti moramo poskrbeti predvsem za zdravo, uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki vključuje veliko sezonskega sadja in zelenjave, kakovostnih ogljikovih hidratov, maščob ter beljakovin. Poleg tega ne smemo pozabiti na redno telesno aktivnost, ki vključuje tudi čim več gibanja na svežem zraku. Za naše telo je zelo pomembno, da vsak dan odhajamo v posteljo pravočasno, saj mu bomo tako zagotovili ustrezen počitek in regeneracijo. V boju proti padcu imunskega sistema je ključno, da se izogibamo kajenju in prekomernemu uživanju alkohola ter pretiranemu stresu. Ker je zima mesec številnih prehladnih obolenj ne smemo pozabit tudi na redno umivanje rok ter ustrezno higieno kašlja.
Ključna vitamina v boju proti gripi in prehladu
Nepogrešljiva vitamina za močan imunski sistem sta seveda vitamin D in C. V tem obdobju moramo še posebej paziti na njun zadosten vnos, saj nam lahko v primeru pomanjkanja naša odpornost hitro pade in kaj kmalu se bomo zopet srečali z nadležnim prehladom ali slabšim počutjem.
Vitamin D
Gre za maščobo topni vitamin, ki igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema ter razvoju kosti in zob. Njegovo pomanjkanje se pojavi predvsem v jesensko-zimskih mesecih zaradi manjše izpostavljenosti sončnim žarkom ter pomanjkljivih prehranskih virov. Ljudje se v teh mesecih manj gibamo na prostem, prav tako je to tudi obdobje z manj sonca, hkrati pa je naša koža od glave do peta pokrita z oblačili. Ravno zaradi tega se vitamin D s pomočjo UVB žarkov ne more v zadostni meri sintetizirati v naši koži, zato lahko hitro razvijemo njegovo pomanjkanje. V Sloveniji je sonce med oktobrom in aprilom prešibko, da bi si lahko zagotovili ustrezno endogeno preskrbljenost z omenjenim vitaminom, zato je priporočljivo njegovo dopolnjevanje. V tem obdobju je bilo tudi ugotovljeno, da kar 80 % Slovencev trpi za njegovim pomanjkanjem.
Na njegov vnos morajo biti še posebej pozorni starejši ljudje, ki se tudi poleti več časa zadržujejo v zaprtih prostorih, hkrati pa imajo številne zdravstvene težave, ki pa se zaradi pomanjkanja vitamina D lahko izrazijo še močneje. Pomanjkanje je še posebej nevarno tudi za dojenčke, otroke in bolne ljudi.
Vitamin D se v živilih rastlinskega izvora nahaja v obliki ergokalciferola (vitamina D2), v živilih živalskega izvora pa v obliki holekalciferola (vitamina D3). Oblika vitamina D3 pod vplivom sončnih žarkov nastaja tudi v naši koži, zato je ta oblika bolj primerna za uživanje, zaradi lažje absorpcije in posledično boljšega delovanja.
Vitamin C
Gre za izredno pomemben vitamin, ki ima ključno vlogo pri zaščiti naših celic pred oksidativnim stresom, delovanju imunskega sistema, nastajanju kolagena ter povečuje absorpcijo železa. Prav tako prispeva tudi k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, normalnem psihološkem delovanju, zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter obnovi reducirane oblike vitamina E.
Nekatere rastline in živali imajo sposobnost njegove endogene proizvodnje, medtem ko ljudje omenjene lastnosti nimamo, zato ga moramo nujno v naše telo vnesti s hrano. Glavni prehranski viri vitamina C so predvsem jagodičevje, citrusi in zelena zelenjava.
Vitamin C je izredno toplotno nestabilen, kar pomeni, da se ga pri dolgotrajni toplotni obdelav veliko izgubi. V povprečju se ga med kuho izgubi kar 30%, enako velja za dolgotrajno skladiščenje.
Povečane potrebe po omenjenem vitaminu imajo predvsem kadilci, fizično bolj aktivni, osebe z oslabljenim imunskim sistemom in bolniki.
