Darjan 
Miha Anžur
Običajno se v vrtičkarskem kotičku podamo na naše vrtove, tokrat pa bomo naredili manjšo izjemo. Zavili bomo kar na travnik in pobliže spoznali dve rastlini, ki sta v tem času pravi pomladanski »zvezdi« – tako na travnikih kot tudi v naših kuhinjah. Verjetno zdaj že veste, da smo pod drobnogled tokrat vzeli regrat in čemaž.
Regrat, znanstveno imenovan Taraxacum officinale, je ena izmed najbolj razširjenih in prepoznavnih rastlin na svetu. Pogosto ga najdemo na travnikih, v vrtovih, ob cestah in na drugih odprtih površinah, kjer ima dovolj svetlobe. Kljub temu, da ga mnogi smatrajo za nadležen plevel, regrat skriva v sebi pravo bogastvo zdravilnih učinkovin, obenem pa je cenjen tudi v kulinariki.
Razširjen po vsem svetu
Ta rastlina, ki je v osnovi trajnica, izvira iz Evrope, Azije in Severne Amerike, a se je razširila po vsem svetu. Značilno za regrat je, da ima globoko korenino, iz katere se razvije rozeta mesnatih, nazobčanih listov. Spomladi in zgodaj poleti regrat oblikuje svetlo rumene cvetove na dolgih, votlih steblih, ti pa se kasneje preobrazijo v bele regratove lučke. Gre za nekakšne skupke semen, ki jih, ko dozorijo, veter raznese naokoli.
Regrat je izjemno bogat z vitamini in minerali. Vsebuje visoke količine vitamina A, C in K, ter je dober vir mineralov, kot so železo, kalcij, magnezij in kalij. Njegova hranilna vrednost prispeva k številnim zdravilnim učinkom. Med drugim je ta rastlina lahko odlična podpora prebavnemu sistemu, saj deluje kot naravni diuretik, spodbuja delovanje jeter in pomaga pri razstrupljanju telesa.
Tudi boj proti različnim vnetjem bo z regratom lažji, predvsem zaradi visoke vsebnosti antioksidantov, s katero se lahko pohvali. Hkrati pa vsebuje tudi veliko vitamina C, kar vam lahko koristi pri krepitvi imunskega sistema.
Priljubljen tudi v kulinariki
Regrat je izjemno priljubljen in cenjen tudi v kulinariki, predvsem zaradi njegovega edinstvenega, rahlo grenkega okusa. Mladi, spomladanski listi so odlični v solatah, kjer se njihov okus uravnoteži z oljčnim oljem, kisom, soljo in drugimi sestavinami, kot so oreščki, sir ali jajca. Regrat lahko dodamo tudi v smoothije, juhe in omake, ali ga uporabimo za pripravo regratovega sirupa.
Slednjega (imenujemo ga tudi regratov med) pripravimo iz cvetov regrata, vode, sladkorja in limone. Ta naravni sirup je cenjen zaradi svojega edinstvenega okusa in zdravilnih lastnosti, še posebej priporočljiv je za lajšanje prebavnih težav in kot tonik za izboljšanje zdravja.
Regrat je torej mnogo več kot le nadležen plevel, kakor ga še vedno neupravičeno dojemajo mnogi. Je rastlina z bogato kulturno in kulinarično zgodovino ter številnimi zdravilnimi lastnostmi. Njegova zdravilnost in vsestranskost v kuhinji sta tisti lastnosti, zaradi katerih je izjemno dragocen dodatek naši vsakodnevni prehrani. Naslednjič, ko boste naleteli nanj, se le spomnite na vse, kar vam lahko ponudi, in morda ga boste videli v novi, bolj pozitivni luči.
Darilo gozda
Prav v teh dneh pa gozdovih in senčnih delih travnikov nabiramo tudi čemaž oz. divji česen, gozdni česen ali medvedji česen, kot mu tudi radi rečemo. Gre za eno izmed prvih pomladanskih rastlin, ki s svojim intenzivnim vonjem in okusom po česnu ozeleni gozdove in senčne vrtne kotičke. Tudi ta trajnica je cenjena tako v kulinaričnem kot v medicinskem smislu, saj je znana po svojih številnih zdravilnih učinkih ter kot okusna in aromatična sestavina v številnih jedeh.
Čemaž izvira iz Evrope in Azije, kjer raste v vlažnih, senčnih gozdovih. Značilni so njegovi široki, svetlo zeleni listi, ki spomladi prekrijejo tla kot preproga. Cveti pozno spomladi z belimi zvezdastimi cvetovi, ki se razvijejo na vrhu dolgega stebla. Čemaž se lahko hitro širi, saj njegova semena raznašajo ptice in drugi gozdni prebivalci.
Bogat je z vitamini (predvsem vitamin C) in minerali (kot so magnezij, železo in mangan), poleg tega pa vsebuje tudi eterična olja, ki imajo močne antibakterijske, antivirusne in antioksidativne lastnosti. Njegova uporaba v ljudskem zdravilstvu je obsežna, saj pomaga pri čiščenju telesa in krepitvi imunskega sistema, izboljšanju prebave in pri delovanju prebavnega sistema, zniževanju krvnega tlaka (predvsem zaradi prisotnosti adenosina, ki širi krvne žile), pa tudi pri preventivi proti ateroskleroz (zaradi sposobnosti zniževanja holesterola).
Od solat do nadevov
Čemaž je izjemno priljubljen tudi v kulinariki, saj njegov svež, česnu podoben okus lahko obogati različne jedi. Uporablja se lahko svež v solatah, dodan juham, omakam ali kot zelišče v različnih nadevih. Izjemno priljubljen je čemažev pesto, ki ga lahko pripravimo z mešanjem svežih listov čemaža, olivnega olja, parmezana, pinjol (ali drugih oreščkov) in soli. Poleg tega lahko iz čemaža pripravimo namaze, dodamo ga k testeninam, rižotam ali ga uporabimo za izdelavo aromatičnega masla.
Lahko ga tudi gojimo
Tega znanilca pomladi lahko gojimo v vlažnih, senčnih delih vrta, kjer lahko ustvarimo pogoje, podobne njegovemu naravnemu okolju. Rastlina se najbolje počuti v bogati, dobro odcedni zemlji. Če pa se odločimo za nabiranju čemaža v naravi, previdnost nikakor ne bo odveč, saj ga lahko zlahka zamenjamo z drugimi, potencialno strupenimi rastlinami, kot sta jesenski podlesek in šmarnica. Če niste povsem prepričani, ali ste nabrali pravo rastlino ali ne, med prsti le nekoliko podrgnite posamezen list. Če boste začutili močan vonj po česnu, ste lahko povsem prepričani, da v rokah držite čemaž.
Vsekakor lahko rečemo, da je ta »divji česen« čisto pravo darilo narave, ki s svojimi zdravilnimi lastnostmi in izjemnim okusom obogati tako našo prehrano kot tudi našo domačo lekarno. Njegova vsestranska uporaba v kuhinji omogoča kreativno eksperimentiranje in vključevanje v različne jedi, s čimer lahko obogatimo spomladanski jedilnik.