Metka Žitnik Šircelj
Problem bulimije je bistveno kompleksnejši od zgolj bruhanja in ima korenine globoko v vseh aspektih življenja posameznika. Bolezen se manifestira v katerikoli dobi življenja in ne samo v adolescenci.
Vedenje bulimičnih pacientk je leta 1873 prvi opisal Gull – sprva v povezavi z anoreksijo, kasneje pa je bulimija postala samostojna entiteta s svojimi značilnostmi (Sternad 2001).
Izzvano bruhanje in zloraba odvajal
Ta motnja hranjenja je bolj skrita kot anoreksija nervoza in jo je težje odkriti. To je motnja, ki se kaže v pretiranem hranjenju, temu pa sledi zavestno izzvano bruhanje (Tomori, 1990). Bolniki, pravi Rozmanova, z bruhanjem dosežejo, da lahko še naprej zlorabljajo hrano, ne da bi se jim bilo pri tem treba bati debelosti. Če ne morejo izzvati bruhanja postanejo nemirni, celo agresivni. Izpraznenju pa zopet sledi pretirano vnašanje hrane v telo in ciklus prenajedanje-praznjenje se lahko nekajkrat ponovi. Poleg namenoma izzvanega bruhanja pa bulimične osebe, zato da bi preprečile pridobivanje telesne teže, pogosto zlorabljajo tudi odvajala – čaje, zdravila, klistir (Rozman, 1998).
Dva tipa bulimije
Tudi pri bulimiji ločimo dva podtipa: purgativni in nepurgativni tip bulimie nervoze. Pri prvem tipu obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal oziroma diuretikov ter pretirana telesna aktivnost. Sem spada kar devet desetin oseb z bulimično motnjo hranjenja. Za drugi tip bulimie nervose pa je značilno, da obdobju prenajedanja sledi stradanje, odklanjanje hrane ter prav tako pretirana telesna aktivnost. S tem se srečuje desetina bulimičnih oseb (Sternad, 2001).
Prevalenca
V zadnjih petnajstih letih linearno narašča v obdobju poznega mladostnišva od pet do osem odstotkov. Tudi razmerje med spoloma se je spremnilo. Tako velja, da na sedem do osem žensk z bulimijo zboli en moški.
Količina hrane, ki jo zaužije naenkrat, je lahko od tri- do 30-krat večja kot količina hrane, ki jo običajno zaužije posameznik v enem dnevu, oziroma se giblje med pet tisoč in petnajst tisoč kalorij (Pandel Mikuž, 2003).Tako kot anoreksija se tudi bulimija običajno pojavi v adolescenci ali v zgodnjem odraslem obdobju, in sicer pogosteje pri dekletih kot pri fantih. Za razliko od anoreksije pa jo je bistveno težje prepoznati. Bulimična oseba lahko namreč dolgo vzdržuje domala normalno telesno težo ter tako uspešno prikriva, kolikšno vlogo igra hrana v njenem vedenju, razmišljanju in doživljanju, tudi pred najbližjimi družinskimi člani (Tomori, 1990).
Fizični simptomi bulimije nervoze
– žulji na hrbtni strani rok in prstov, ki jih povzroča drgnjenje zob med bruhanjem
– erozije zobne sklenine in krvavitev dlesni
– aritmija
– otekle žleze, oteklost obraza in vratu
– prebavne težave (slaba prebava, zaprtje in driska)
– amenoreja
– vnetja grla
– slabo počutje in utrujenost
– krvave oči (zaradi napenjanja ob bruhanju)
– bolečine v želodcu
– zastajanje tekočine
– dehidracija
– nihanja telesne teže
– kemične spremembe v telesu
– porušeno elektrolitsko in mineralno ravnovesje v telesu
– težave s plodnostjo
– ulkus želodca
– podhranjenost
– epileptični napadi
– okvare ledvic
– hipokalemija, hipofosfatemija, hiponatremija
– v najhujših primerih zasuk želodca in srčni infarkt
Psihološki simptomi bulimije nervoze
– depresija
– anksioznost
– nihanje razpoloženja in razdražljivost
– nizka samozavest
– občutek izgube nadzora
– obsedenost s hrano, dieto in telesno vadbo
– prevelika zavednost o fizičnem izgledu telesa in telesni teži
– perfekcionizem
Vedenjski simptomi bulimije nervoze
– kompulzivno prenajedanje, ob čudnih urah, tudi sredi noči
– zloraba odvajal, diuretikov, klistirjev
– postenje
– pretirana telesna vadba
– zapustijo mizo takoj po zaužitem obroku zaradi bruhanja
– prikrivanje zvoka med bruhanjem s točenjem vode v kopalnici
– noče jesti z drugimi ljudmi
– veliko časa preživijo v osami in si želijo zasebnosti
– obsedenost s telesno težo
– družbeno nedejavni
V septembrski številki revije Bogastvo zdravja pa boste lahko prebrali tudi o manj znanih boleznih, kot so kompulzivno prenajedanje, pregoreksija in ortoreksija.
Literatura
Viri:
1. Arzenšek P in sod. (2005). Anoreksija nervoza s prikazom primera. Obzor Zdr N; 39 (4): 269-75.
2. Hafner A (2004). Epidemiološko spremljanje anoreksije in bulimije nervoze v Sloveniji v obdobju od 1989 do 1999. V: Vombergar, Blanka, Nidorfer, Niko.
3. Pandel Mikuž R (2003). Individualna doživljanja žensk z motnjami hranjenja – 2.del. Obzor Zdr N 37 (2): 123-117.
4. Rozman S (1998). Peklenska gugalnica. Kako lahko postanete odvisni od hrane, seksualnosti, dela, iger na srečo, nakupovanja ter zadolževanja, sanjarjenja in televizije, duhovnosti, odnosov … in kako se tega rešite. Založba Vale-Novak,Ljubljana.
5. Sternad D (2001). Motnje hranjenja, od besed, ki ranijo, k besedam, ki celijo. Samozaložba, Ljubljana.
6. Tomori M (1990). Psihologija telesa. DZS, Ljubljana.
7. Žigon N (2004). Motnje hranjenja: anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje. Ljubljana.
Metka Žitnik Šircelj je diplomirana medicinska sestra, zaposlena v referenčni ambulanti zdravstvenega doma Ljubljana Vič-Rudnik.
