Milan 
Graviola (Annona muricata) ali špansko guanabana je majhno, zimzeleno drevo, ki zraste v višino do 8 metrov, z velikimi, mesnatimi, temno zelenimi listi in zelenimi sadeži z bodicami. Njen izvor je deževni amazonski pragozd Peruja, kjer ji ustreza izrazita tropska klima z visoko vlago in milimi zimami. V zadnjih stoletjih so jo začeli gojiti v drugih tropskih predelih sveta, vendar je s tem izgubila nekatere lastnosti, po katerih je postala poznana tako v tradicionalnem zdravilstvu južnoameriških Indijancev kot tudi skozi številne znanstvene študije.
TIA KEMPERLE
V tradicionalnem zdravilstvu južnoameriških Indijancev je zelo pomebna rastlina in so jo že v daljni preteklosti uživali v boju z različnimi boleznimi. Leta in leta uporabe te rastline, pričanja tisočih ljudi o pozitivnih učinkih na zdravje in edinstvena kombinacija aktivnih snovi so usmerili interes medicinske in znanstvene stroke v nadaljnje raziskave te čudežne rastline.
Graviolin sadež ima sladkast okus in je zelo priljubljen na Karibih. Glavne snovi po katerih je graviola poznana kot zdravilna rastlina pa se nahajajo v listih. Raziskovalci so od leta 1940 začeli odkrivati veliko različnih sestavin, ki se nahajajo v gravioli. Študije, ki so bile narejene v Purdue univerzi v Indiani dokazujejo, da so najpomembnejše učinkovine za človekovo zdravje anonini acetogenini, gravioli svojske snovi, katere ne vsebuje nobena druga rastlina. Tri različne skupine raziskovalcev so potrdile, da imajo te snovi pomembno vlogo pri preprečevanju nastajanja tumorjev ter zaviranju razmnoževanja malignih celic ne da bi bile pri tem poškodovale zdrave.
Že leta 1976 je dr. McCarthy na Nacionalnem inštitutu za raka v ZDA prvi raziskoval protitumorno delovanje anoninih acetogeninov. Znanstveniki Oberlies, Chang in McLaughlin z Univerze Purdue, so leta 1997 objavili študijo v kateri so opisali superiorno učinkovitost acetogeninov v gravioli v primerih tumorjev, ki so postali odporni na kemoterapevtska zdravila. Poleg tega so raziskave še pokazale, da je z uživanjem graviole mogoče omiliti težave, ki se pojavijo kot posledica zdravljenja s kemoterapijo.
Graviola podpira naš imunski sistem, deluje protivirusno in protibakterijsko (pri kandidi in salmoneli), uničuje parazite v organizmu, zmanjšuje izbruhe herpesa, zmanjšuje povišano telesno temperaturo, znižuje krvni pritisk in prekomeren srčni utrip. Zelo je pomembno tudi njeno preventivno uživanje pri vseh navedenih težavah. Ker znižuje pritisk se uživanje graviole ne priporoča pri zelo nizkem pritisku. Poleg tega rastlina pomaga pri kašljanju, bronhitisu, turih in drugi kožnih abscesih ali ognojkih.
Graviola je pod drobnogledom različnih farmacevtskih podjetij, ki še nadalje raziskujejo, testirajo, patentirajo in poskušajo sintetizirati acetogenine v kemikalije za nova kemoterapevtska zdravila. Želijo jih umetno poustvariti in spremeniti tako, da bi lahko patentirali na novo ustvarjeno kemično substanco, ker se naravne snovi v rastlinah ne da patentirati. Vendar so taki dosedanji poiskusi pokazali, da ima modificiran sintetični nadomestek bistveno slabše protitumorno delovanje kot naravne učinkovine v gravioli.
Marca 2002 so tudi na Japonskem naredili preizkus in so mišim vcepili celice pljučnega raka. Eno skupino so zdravili s kemoterapevtskim zdravilom adriamycinom, drugo pa z graviolinim acetogenini. Po koncu dveh tednov je skupina, ki je prejemala kemoterapijo pokazala 54,6% zmanjšanje tumorja, vendar so tri umrle od zaužitih toksičnih snovi, v drugi skupini, katerim so dajali graviolo pa so preživele vse živali, tumor pa se je brez prisotnosti toksičnih snovi zmanjšal za 57,9%.