Milan 
Jasna Volfand, dr.med., spec. internistka – gastroenterologinja iz Diagnostičnega centra Bled je odgovorila na naša vprašanja o osebah, ki ne prenašajo laktoze. Na srečo je stanje mogoče izboljšati, ne le z dieto, temveč tudi z zdravili.
Tia Kemperle
Kaj točno pomeni laktozna intoleranca?
Laktozna intoleranca dobesedno pomeni: neprenašanje mlečnega sladkorja. Če telo ne more razgraditi mlečnega sladkorja, se po zaužitju mleka lahko pojavi nelagodje v trebuhu, napenjanje, plini in driska. Gre za pogosto težavo, ki ni nevarna, lahko pa povzroči kar hude neprijetnosti.
Povsem druga stvar pa je alergija za mleko. Pri tej se v telesu tvorijo protitelesa proti mlečnim beljakovinam. Alergijska reakcija je za najbolj občutljive lahko tudi življenjsko nevarna in se morajo strogo izogibati že sledovom mleka in vseh mlečnih izdelkov.
Nekateri ponudniki pa predlagajo tudi ugotavljanje t.i. “intolerance na mleko” in druga živila s pomočjo laboratorijskih testov IgG protiteles ali različnih drugih nepreverjenih metod. Teh ugotovitev večinoma z znanstveno dokazanimi preiskavami ne moremo potrditi, bolnikom pa so včasih svetovane zelo nelogične in prestroge diete.
So razlogi za laktozno intoleranco znani?
Razloge za laktozno intoleranco dobro poznamo.
Laktoza je glavni vir energije v mleku, ki je namenjeno odraščajočim mladičem vseh sesalcev. Laktoza ali mlečni sladkor je sestavljen iz dveh delov – glukoze in galaktoze. Vez med njima se mora v črevesju razcepiti, da se lahko vsrkata v telo. To naredi encim laktaza, ki ga izločajo črevesne celice. Aktivnost tega encima je najvišja v dobi dojenčka, že v otroških letih pa naravno gledano ni več potrebna in se bistveno zmanjša, tako kot pri živalih, ki v odrasli dobi mleka ne uživajo več.
Vendar pa je pri ljudeh pred 10000 leti, hkrati z razvojem živinoreje, prišlo do naključne genetske spremembe, ki je ohranila izločanje laktaze tudi v odrasli dobi. Zaradi tega so ljudje lahko izkoristili hranilne snovi v mleku, kar jim je olajšalo preživetje; s tem se je ta pridobitev obdržala in razširila predvsem po Evropi.
Dandanes zato večina ljudi evropskega porekla normalno prebavlja laktozo in lahko pije mleko. Sploh na severu laktozne intolerance skoraj ne poznajo, proti jugovzhodu Evrope pa je več takšnih, ki sposobnosti prebave mleka ne obdržijo. Čeprav gre v bistvu za naravno stanje, pa v današnji kulturi to pojmujemo kot motnjo oz. laktozno intoleranco.
Poleg tega pa se izločanje laktaze zmanjša ob boleznih tankega črevesja, npr. po preboleli infekcijski driski. Takrat so težave prehodne in s časom izzvenijo.
Pravite, da laktozna intoleranca torej ni enaka alergiji na mleko. Simptomi pa so bolj ali manj podobni. Kako torej lahko vemo, za kaj gre?
Če se laktoza ne porabi, ostane v črevesju, veže vodo, bakterije naše črevesne flore pa jo lahko porabijo in iz nje tvorijo obilo plinov in kisline, kar povzroči prebavne težave.
Alergijska reakcija na mlečne beljakovine pa ima veliko različnih obrazov. Težave se ponavadi pokažejo v prebavilih z vnetjem in drisko ali pa z oteženim požiranjem hrane zaradi alergijskega vnetja požiralnika. Pogosto alergija na mleko povzroči kožne spremembe – atopijski dermatitis. Najbolj občutljivi otroci in odrasli pa lahko doživijo tudi težave z dihanjem ali smrtno nevaren anafilaktični šok.
Alergijo na mleko za razliko od laktozne intolerance najpogosteje srečujemo pri dojenčkih ali v zgodnjih otroških letih in v večini primerov izzveni še pred šolskim obdobjem. Seveda pa lahko ostane prisotna celo življenje ali pa se na novo pojavi v odraslih letih.
Najbolje je torej opraviti ustrezne preiskave.
Alergijo za mleko diagnosticira zdravnik alergolog s krvnimi preiskavami ali kožnimi testi.
Laktozno intoleranco pa najlažje potrdimo z obremenilnim testom. Preiskovanec zaužije določeno količino čiste laktoze, potem pa opazujemo, ali se pojavijo kakšne težave. Obenem kontroliramo porast krvnega sladkorja ali pa merimo pline v izdihanem zraku. Laktozni test ni nevaren niti pretirano obremenjujoč za bolnika. Krvne teste izvajajo v številnih bolnišničnih laboratorijih, bolj natančne dihalne teste pa v nekaterih specializiranih ambulantah. Preiskave so dostopne vsem, z napotnico osebnega zdravnika ali pa preprosto samoplačniško.
S čim lahko nadomestimo mlečne izdelke?
Laktoza je naravno prisotna samo v svežem mleku vseh vrst – kravjem, kozjem itd. Pri predelavi mleka v jogurte ali kislo mleko jo porabijo bakterije, tako da večina ljudi z laktozno intoleranco fermentirane izdelke lahko uživa. Prav tako laktoze ni v omembne vrednih količinah v trdih sirih, saj ostane v sirotki. Dosti bolnikov pa ima težave po različnih predelanih prehranskih izdelkih, ki vsebujejo veliko mleka ali sirotke v prahu, npr. različne juhe, kreme, namazi, tudi športni beljakovinski dodatki na osnovi koncentrata sirotke. Prehranska industrija seveda poskrbi, da so vsi mlečni izdelki na voljo tudi v obliki “brez laktoze”, kjer je laktoza že vnaprej razgrajena.
Laktoza je sicer dostikrat uporabljena tudi kot polnilo v različnih tabletah, vendar v tako majhnih količinah, da se ji praviloma ni treba izogibati. Težave pri laktozni intoleranci so namreč odvisne od količine zaužite laktoze in male količine ne povzročajo problemov, marsikdo brez težav popije tudi kak deciliter mleka. Zaužitje laktoze bolniku sicer lahko povzroči neprijetnosti, dolgoročno pa ni zdravju škodljivo, tako da so dovoljeni občasni prekrški.
Vse to velja seveda samo za bolnike z laktozno intoleranco; alergija za mleko pa zahteva strogo dieto brez kakršnegakoli stika z mlekom in vsemi mlečnimi izdelki.
Ali je bolezen mogoče preprečiti? Je bolezen sploh ozdravljiva?
Zmanjšanja aktivnosti laktaze ne moremo preprečiti, ker je genetsko pogojeno. Lahko pa v veliki meri ublažimo težave s prilagoditvijo prehrane. Pri tem so prizadetim v veliko pomoč tudi pripravki encima laktaze, ki se lahko kupijo v lekarnah in jih vzamejo skupaj s hrano. S tem nadomestijo pomanjkanje lastnega encima in lahko uživajo tudi mleko ali npr. mlečni sladoled.
Veliko pa obetajo tudi različni probiotiki, saj so težave v veliki meri odvisne od sestave črevesne flore. Različne bakterije namreč tvorijo iz laktoze različne vrste in količine plinov in drugih presnovkov, tako da imajo nekateri bolniki po zaužitju enake količine laktoze bistveno manj težav kot drugi.