Milan 
Nekoč zelo razširjena se vrača v naš vsakdan
Med sejmom Agra v Gornji Radgoni je poleg drugih dogodkov potekal tudi 3. svetovni kongres o konoplji. Razveseljivo je, da se ta vsestranska poljščina, ki ne potrebuje ne umetnih gnojil ne fitofarmacevtskih sredstev, vrača z velikimi koraki na slovenske njive, kjer je nekoč že imela ugledno mesto.
Gorazd Marinček
Podatki so dovolj zgovorni: leta 2011 je bilo z njo zasejanih 46 hektarov polj, leta 2012 dvakrat več – 100 hektarjev, lani znova dvakrat več – 200 hektarjev, letos pa po podatkih organizatorjev kongresa poganja na 550 hektarjih. Skratka, »raste kot konoplja«!
V Sloveniji največ uporabljamo semena konoplje za pridobivanje hladno stiskanega konopljinega olja in za konopljino moko. Tudi uporabo vseh ostalih delov rastline razvijamo, saj po svetu poznajo, kot pravijo, kar okoli 60.000 izdelkov iz konoplje.
Tokrat nas zanimajo predvsem prehranske lastnosti in možnosti uporabe semen. Jedilna semena ne vsebujejo strupenih snovi, ker v Evropski uniji izvajajo zelo natančen in strog nadzor in ker rastline ne gnojimo in ne »varujemo« s pesticidi, niti niso pomešana z gensko spremenjenimi vrstniki.
Semena vsebujejo približno po tretjino maščob, tretjino beljakovin z izjemno koristno strukturo aminokislin in tretjino ogljikovih hidratov. Poleg številnih mineralov se zvrstijo vitamini A, B1, B2, B3, B6, B12, C, D in E. Olje, ki ga dobimo s hladnim stiskanjem (do največ 40 stopinj Celzija), vsebuje izvrstno razmerje maščobnih kislin. Prevladujeta omega-6 in omega-3 v idealnem razmerju 3 : 1, in ju je desetkrat več kot v enaki količini oljčnega olja. Posebnost pa je GLA ali gamalinolenska kislina, saj jo konopljino olje vsebuje edino med jedilnimi olji. Zlasti slednja pomembno krepi telesno odpornost oziroma imunski sistem. Več o sestavinah konopljinega semena in koristnosti slednjega boste našli na spletni povezavi: http://www.konopljino-olje.com/.
Vsestransko koristna
Naštete sestavine po kliničnih in predhodnih raziskavah ameriških strokovnjakov ugodno učinkujejo in blažijo marsikatero zdravstveno težavo, na primer pri boleznih srca in ožilja (zmanjšujejo strjevanje krvi in izboljšujejo profil holesterola), pri revmatoidnem artritisu in avtoimunskih boleznih zaradi protivnetnih učinkov, lajšajo posledice sladkorne bolezni, lajšajo kožne bolezni (mozolji, akne, luskavica), znižujejo nagnjenost k alergijam, koristijo pri preprečevanju osteoporoze, blažijo predmenstrualni sindrom, blažijo težave z želodcem, koristijo za delovanje možganov, za vzdrževanje telesne teže in še pri čem.
In kako uživati tolikšno »bogastvo zdravja« v vsakdanjem življenju? Osebno mi zelo tekne ržen, polnozrnat pirin kruh ali kruh s semeni s čajno žličko konopljinega olja. Neoluščena semena okusno nadomestijo hrustljave krušne kockice ali kroglice v juhah. Tudi pecivo s konopljino moko mi je teknilo. Ampak to še zdaleč ni vse.
Konopljinega olja ne smemo segrevati, zato ga uporabljamo za solate, za prelive zelenjavnih jedi in neposredno uživanje. Konopljina moka vsebuje veliko beljakovin, še posebej pa je pomembno, da ne vsebuje glutena, zato je primerna za prehrano bolnikov s celiakijo. Za peko kruha jo običajno do tretjine primešamo drugim mokam. Z njo izdelujemo pecivo in testenine. Semena nakalimo, kalčke uporabljamo za solate in juhe. Semena dodajamo žitnim in sadnim muslijem.
Tudi za nego kože so na voljo izdelki iz konopljinega olja, kar je povsem logično glede na sestavine in dobrodejne vlive. Več o prehranskih in kozmetičnih izdelkih boste izvedeli na spletni strani nagrajenega inovatorja na 2. svetovnem kongresu o konoplji leta 2013: http://www.planet-konoplje.eu/index.php/sl/ . Še več, ogledovanje spletnih strani si boste lahko naredili bolj prijetno z uživanjem čaja iz konopljinih listov in vršičkov. Pa na zdravje!
Na spletni strani
www.preklopinasonce.si
so vsak dan objavljeni osveženi podatki, kolikšen delež
elektrike in toplote za lastno porabo bi lahko štiričlansko
gospodinjstvo pridobilo s pomočjo sonca.
V avgustu bi v Mariboru potrebe po elektriki pokrili 117 odstotno,
po toploti pa 89 odstotno. V Ljubljani so vrednosti nekoliko
drugačne; za elektriko 120 odstotkov in za toploto 52 odstotkov.
Preklopite na sonce! logotip