Darjan Lapanje
Danes smo se zbudili v velikonočno jutro, ko se verniki spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih. Praznik velike noči je na Slovenskem povezan s številnimi običaji, ki se že stoletja prenašajo iz rod v rod in smo jih prevzeli domala vsi, ne glede na to, ali smo verni ali ne. Prav zato se nam je zdelo prav, da za nekaj od teh običajev preverimo, od kod izvirajo in kakšna je njihova simbolika.
Zanimiv je že sam termin velike noči, ki v koledarju nima stalnega datuma. Točnega datuma kristusovega križanja namreč ni mogoče določiti, saj Nova zaveza tega ne navaja. Prav zato je bilo na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji leta 325 določeno, da se velika noč praznuje prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. To pa pomeni, da se datum praznika iz leta v leto spreminja in je možen od 22. marca do 25. aprila.
Velikonočne jedi
Najprepoznavnejši zaščitni znak velike noči je zagotovo običaj barvanja jajc (pirhov). Ti (zlasti rdeči) naj bi predstavljali kaplje Kristusove krvi, pa tudi Kristusovo vstajenje iz kamnitega groba. Na podoben način se namreč iz jajca oz. jajčne lupine namreč izvali tudi pišče. V Sloveniji se je iz tega običaja razvila prava umetnost, med najbolj poznanimi pa so gotovo belokranjske pisanice.
Poleg pirhov ob velikonočnem zajtrku ne smejo manjkati niti vsa ostala tradicionalna jedila. In prav vsako med njimi ima svojo simboliko. Hren tako simbolizira žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, medtem ko je velikonočna šunka simbol Kristusovega telesa. Seveda ne smemo pozabiti niti na tradicionalno slovensko potico, ki predstavlja Kristusovo trnovo krono.
Seveda pa so se v okviru praznovanja tega največjega krščanskega praznika razvili še številni običaji, bolj ali manj povezani z že omenjenimi pirhi. Med njimi zagotovo velja omeniti tekmovanje v sekanju pirhov, pri katerem udeleženci z določene razdalje v pirhe mečejo kovance. Cilj igre je, da se kovanec zarine čim globlje v obarvano jajce in seveda tam tudi ostane. Običaj je posebej priljubljen na Dolenjskem, Gorenjskem in v Posavju.
Kaj pa velikonočni zajček?
Nekakšen simbol velike noči je tudi velikončni zajček, čeprav ni povsem jasno, od kod izvira. Ena izmed teorij navaja, da simbol zajca izhaja iz poganske tradicije. Germanski pogani so namreč častili boginjo zarje imenovano Eostre, ki je v deželo vsako leto prinesla pomlad. Legenda pravi, da je boginja nekoč precej zamujala, zato so številna živa bitja podlegla dolgi in mrzli zimi. Eostre je tako ob prihodu naletela na umirajočega ptička, ki ga je zima povsem izčrpala. Ker se je čutila odgovorna za njegovo bridko usodo, mu je želela rešiti življenje. Ptičku je pomagala do moči, a naposled ugotovila, da ima poškodovana krila in zato ne more leteti. Da bi lažje kljuboval nevarnostim, ki so nanj pretile v gozdu, ga je spremenila v zajca. Ker pa je hotela počastiti njegovo prvotno obliko, mu je naklonila tudi sposobnost valjenja jajc.
Tako, morda ste izvedeli nekaj o simboliki velike noči in z njo povezanih običajev. Ne glede na to, ali veliko noč praznujete kot verski praznik ali pa zgolj kot dela prost dan, vam želimo, da jo preživite na najlepši možen način in v krogu tistih, ki jih imate najraje. Seveda pa vam želimo tudi dober tek ob uživanju vseh velikonočnih dobrot.