Letošnja jesen se je doslej izkazala za izjemno radodarno, tudi ko je govora o gobarjenju. Izjemna gobarska sezona je v minulih dneh v gozdove pognala ogromno navdušenih gobarjev, prizori, ki smo jim priča, pa slovenske gozdove prikazujejo kot pravi gobarski raj. Seveda pa na gobarje oz. na tiste, ki nabrane gobe uživajo, preži tudi nevarnost. To so seveda strupene gobe, ki jih nepoznavalci hitro lahko zamenjajo za užitne, taka napaka pa nas lahko stane celo življenja. Kako prepoznati strupene gobe in kako ravnati v primeru zastrupitve?
Darjan Lapanje
Slovenija, kljub svoji majhnosti, velja za izjemno biotsko raznovrstno deželo, ne glede na to, ali se pogovarjamo o flori ali o favni. Nič drugače ni, če se omejimo na gobe. V slovenskih gozdovih je namreč moč najti okoli 3.000 različnih vrst gob, od katerih jih je okoli 200 vrst strupenih, 30 izmed teh pa lahko ob zaužitju povzroči smrt.
Najbolje je torej, če gobe nabirajo le izkušeni gobarji oz. da nabiramo le tiste vrste gob, ki jih zares dobro poznamo. Če se torej podate v gozd in o najdeni lepotici na gozdnih tleh niste zares prepričani, da spada v vašo košaro, je bolje, da jo pustite tam, kjer je zrasla. Strokovnjaki ob tem pojasnjujejo, da je vedno pametno pogledati pod klobuk gobe. Večina najbolj strupenih pod klobukom namreč skriva lističe (po domače »harmoniko« – na primer mušnica), medtem ko med cevarkami (na primer jurčki) ni zelo strupenih gob.
Najbolj strupene gobe pri nas
Med najbolj strupene gobe v naših gozdovih zagotovo uvrščamo zeleno mušnico. Z zaužitjem 50 gramov te vrste gobe (klobuk srednje velike gobe) v telo prejmemo tako veliko količino strupov, da je to lahko usodno za odraslega človeka. Enako velja za koničasto mušnico, ki nas lahko pretenta s svojo nedolžno belo, svilnato barvo. Enako nevarna je pomladanska mušnica, obrobljena kučmica pa tudi rdeča in rjava mušnica.
Omeniti velja tudi gobo s pomenljivim imenom pogubni dežniček. Goba je na pogled precej podobna orjaškemu dežniku, ki je v teh dneh zagotovo na meniju gobarskih navdušencev. Pogubni dežniček je od orjaškega precej manjši, prepoznali pa ga boste med drugim po tem, da njegovo meso na zraku pordeči oz. postane rožnate barve. Če naletite ta to vrsto gobe, je dobro, da se je izognete v velikem loku, sploh pa je ne uživajte. Že 100 gramov bo namreč dovolj, da se boste borili za svoje življenje.
Kakšni so simptomi zastrupitve z gobami?
Znaki zastrupitve z gobami so lahko različni, enako pa velja tudi za končne učinke. Ti segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah do smrti pri hujših. Tokrat se bomo omejili na simptome pri zastrupitvi z eno od najbolj razvpitih in najnevarnejših gob – z zeleno mušnico.
Prvi znaki zastrupitve se pojavijo od šest do 24 ur po zaužitju. Pojavijo se bolečine in krči v trebuhu, sledita pa bruhanje in izjemno huda diareja. Zlasti slednja se pojavi v tako hudi obliki, da jo nekateri primerjajo celo z diarejo pri koleri. Vsem naštetim težavam sledijo še močno povečano znojenje in izrazita žeja in mišični krči.
Toksini v telesu nato povzročijo okvare notranjih organov. Zaradi okvare jeter se pojavi zlatenica, običajno pa sledijo še znamenja, značilna za odpoved ledvic. Izjemno pomembno je, da medicinsko pomoč v takem primeru poiščemo v najkrajšem možnem času po zaužitju, saj v nasprotnem primeru že v prvih petih dneh običajno sledi smrt.
Več vrst zastrupitev
Glede na značilne simptome sicer ločimo več vrst zastrupitev z gobami. Te so poimenovane po strupih, ki jih vsebuje določena skupina gob: amatoksinska, giromitrinska, ibotenska, koprinska, muskarinska, psilocibinska in orelaninska. Dodani sta še dve vrsti – prvo povzroča obsežna skupina strupenih gob, ki vsebujejo doslej še pretežno neidentificirane strupe z lokalnim učinkom na sluznico prebavnega trakta in povzročajo le prebavne motnje, imenujemo jo gastrointestinalna.
Drugo vrsto predstavljajo simptomi, ki se lahko pojavijo po zaužitju sicer užitnih gob in niso vezani na toksine, pojavijo se lahko zaradi preobilnega gobjega obroka, neustrezne priprave gob, težke prebavljivosti gob, zaužitja pokvarjenih ali sekundarno kontaminiranih gob, predhodne bolezni prebavil ali alergije.
Kako ravnati ob sumu na zastrupitev?
Pri sumu na zastrupitev z gobami je pomembno, da takoj kontaktiramo zdravnika in mu podamo čim več informacij, v smislu kdaj je nekdo zaužil strupeno gobo, v kakšni obliki, kje je bila nabrana in podobno. Pri identifikaciji zaužitih gob si danes lahko pomagamo z gobarsko literaturo, ki je med drugim prosto dostopna na svetovnem spletu. Seveda pa je, kot že omenjeno, najbolj bistveno, da odreagiramo pravočasno.
Če se prvi simptomi zastrupitve pokažejo sorazmerno hitro po zaužitju oz. prej kot v šestih urah, je velika verjetnost, da zastrupitev ni življenjsko nevarna. Če pa je od zaužitja do prvih simptomov preteklo več kot šest ur, pa obstaja nevarnost, da so notranji organi prizadetega že utrpeli hudo, nepopravljivo škodo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem svetujejo, da shranite morebitne ostanke gob, prav tako pa tudi izbljuvano vsebino želodca, saj bi morebitna identifikacija trosov lahko odločilno pomagala zdravniku, ko se le-ta odloča o zdravljenju.
Lahko jih zgolj opazujete
Upamo, da vas s tem prispevkom nismo odvrnili od nabiranja gob, saj so te lahko odlične popestritev jedilnika v jesenskih dneh. Gobarjenja nikar ne obesite na klin, svetujemo vam le skrajno previdnost. Iz lastne izkušnje sicer lahko povem, da je Slovencem tako ljubih jurčkov v gozdovih te dni na pretek, zato bi bilo škoda, da gobarske sreče ne bi preizkusili tudi sami. Konec koncev, če v svojo »najdbo« niste povsem prepričani, gobe še vedno lahko zgolj opazujete, saj so z različnimi oblikami in barvami prava mojstrovina narave – tako užitne, kot strupene.
