Darjan 
Svetovni dan sladkorne bolezni (14. november) ponuja priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni kot globalnem javnem zdravstvenem problemu in o tem, kaj je treba storiti, za boljše preprečevanje, diagnosticiranje in obvladovanje bolezni. Sladkorna bolezen je tako v Sloveniji kot v svetu v porastu, pri čemer še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in nezdravim življenjskim slogom.
Mitja Pirc
Covid kriza, ki smo jo, kot vse kaže, vsaj za zdaj prebrodili, je v marsičem vplivala na življenjske navade in prispevala k slabšim kazalnikom dejavnikov tveganja za kronične ne-nalezljive bolezni, tudi za sladkorno bolezen. Ne glede na tako ali drugačno krizo pa je dejstvo, da lahko za izboljšanje kazalnikov tveganja veliko naredimo sami, predvsem s preprečevanjem debelosti, z zdravo prehrano in aktivnim življenjskim slogom, predvsem gibanjem.
Ne vemo, da jo imamo
Narava sladkorne bolezni je taka, da se lahko razvije, ne da bi sami to občutili. Prav zato je zelo pomembno tudi to, da se udeležujemo preventivnih pregledov v ambulantah družinske medicine. Sladkorno bolezen tipa 2 in moteno toleranco za glukozo v Sloveniji sistematično odkrivamo prav s preventivnimi pregledi.
Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji že vrsto let vztrajno veča in je bilo v 2020 ocenjeno na 173.846 (leto pred tem 171.138). Natančneje je mogoče na letni ravni spremljati tiste osebe, ki se zaradi sladkorne bolezni zdravijo z zdravili. Teh je bilo v letu 2020 118.215, kar je 1.841 oz. 1,6 odstotka več kot v letu 2019 in kar 25.757 oz. 27,9 odstotka več kot v letu 2010. Med njimi s 53,9-odstotnim deležem prednjačijo moški.
Predvsem narašča število prejemnikov zdravil nad 65. letom starosti. V 2020 je na novo pričelo prejemati ta zdravila 9.499 oseb, med njimi pa je bilo več moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo v letu 2020 3.426 porodnic, kar je za slabo desetino več kot v 2019 in kar okoli 80 odstotkov več kot v letu 2013. V 2020 je na novo zbolelo tudi 81 otrok oziroma mladostnikov, v letu 2019 pa 73.
Finančno breme sladkorne bolezni
Breme sladkorne bolezni se vsako leto povečuje. Izdatek ZZZS za zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni je bil v 2020 39 milijonov evrov, leta 2019 pa je ta izdatek znašal 36,2 milijona evrov. Dodatni strošek ZZZS predstavljajo tudi sredstva za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni. Ta se je leta 2020 ustavil malo pod 22 milijoni evrov, kar je približno milijon več, kot leto pred tem.
Nacionalna raziskava »odkrijmo sladkorno«
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko, »Odkrijmo sladkorno«, ki je bila predstavljena pred letom dni, je pokazala, da je stanje na področju sladkorne bolezni tipa 2 zaskrbljujoče. Izkazalo se je, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki se spopadajo z debelostjo.
Ocena o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 ter njihove značilnosti je bila za slovenski prostor lani izdelana prvič. Rezultati predstavljajo na raziskavi temelječe prve nacionalne ocene o deležu oseb s še neprepoznano sladkorno boleznijo tipa 2 in obenem omogočajo opredelitev nekaterih njihovih ključnih značilnosti. Prav osebe z neprepoznanimi kroničnimi boleznimi, tudi s sladkorno boleznijo tipa 2, predstavljajo tisti delež med obolelimi z največjim bremenom bolezni, tako zdravstvenim kot tudi npr. finančnim in psihosocialnim.
Z izvedbo tega projekta smo tako dobili zanesljivejšo oceno celotnega števila obolelih, kar je pomembno npr. pri izračunavanju bremena bolezni, ter za pripravo projekcij za naslednja desetletja. Te projekcije bodo tudi podlaga za oblikovanje priporočil za odzivanje zdravstvenega sistema ko gre za obvladovanje sladkorne bolezni.
Slovenija je zgled
Svetovna zdravstvena organizacija Slovenijo sicer najava kot primer dobre prakse in nas uvršča med države, ki zelo dobro preučujejo, kako najbolje preprečiti sladkorno bolezen, jo čimprej diagnosticirati in izboljšati oskrbo osebam, ki bolezen že imajo.
V prispevku smo namenoma navedli veliko statističnih podatkov, ki veljajo za Slovenijo. Šele ob prebiranju številk namreč dobimo bolj jasno sliko o tem, za kako resen in vse bolj zaskrbljujoč javno-zdravstveni problem gre pri sladkorni bolezni.
Zdrav življenjski slog
Prav to je tudi namen že v uvodu omenjenega Svetovnega dne, saj je ozaveščanje o tem, kaj lahko za preprečevanje Sladkorne bolezni tipa 2 naredimo sami, izjemnega pomena. Debelost je, kot že omenjeno, eden od največjih dejavnikov tveganja za to bolezen. Raziskave kažejo, da je za to, da nastanek bolezni preprečimo, dovolj že znižanje prekomerne telesne teže za 7 odstotkov.
Ključnega pomena je seveda tudi zdrava prehrana, njeno osnovno pravilo pa je Izogibanje sladkorju in industrijskim živilom ter nadomeščanje le-teh s sadjem in zelenjavo ter drugimi zdravimi živili. Vse to nam bo pomagalo ohranjati zdravo telesno težo, pomembno vlogo pri tem pa igra tudi uživanje zadostne količine tekočine, še najbolje vode.
Nikakor pa ob vsem tem ne smemo pozabiti na gibanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo za preprečitev bolezni dovolj 30 minut hitre hoje petkrat dnevno. Potrebno je poskrbeti tudi za dovolj spanja in se izogniti kajenju. Vse to so namreč največji dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Če dobro pomislimo, vse to lahko tudi zares naredimo, potrebna je le volja in vztrajnost. V resnici je vsa navedena priporočila bistveno lažje izvajati, kot morda nekoč sprejeti dejstvo, da smo žrtev neozdravljive kronične bolezni. Zatorej – poskrbimo za svoje zdravje, dokler je še čas.