Milan 
Antibiotiki predstavljajo skupino zdravil, ki je izjemnega pomena za ohranjanje našega zdravja. Brez njih bi bilo izvajanje operativnih posegov in zdravljenje v bolnišnicah zelo omejeno, presajanje organov in zdravljenje rakavih obolenj s kemoterapijo pa sploh ne bi bilo možno. Ker so pri zdravljenju antibiotiki tako zelo pomembni, pa skrb zbuja dejstvo, da so bakterije proti njim čedalje bolj odporne. Vse večja odpornost bakterij proti antibiotikom, je problem globalnih razsežnosti.
Tia Kemperle
Antibiotiki so ena od najpomembnejših zdravil. Še zlasti po operacijah so bolniki izpostavljeni možnosti bakterijskih okužb krvi in ran na mestu operativnega posega. Ljudje bi umirali tudi zaradi drugih bakterijskih okužb, na primer pljučnice, ki jih danes učinkovito zdravimo z antibiotiki.
Informacije o zdravilu
Pomembno opozorilo, ki ga še posebej poudarjata Lekarniška zbornica Slovenije in Inštitut za varovanje zdravja, se nanaša na pravilno in odgovorno uporabo teh zdravil z namenom, da ohranimo njihovo učinkovitost. Zdravljenje z antibiotiki mora vedno potekati pod nadzorom zdravnika, dosledno pa se moramo držati tudi predpisanega režima jemanja antibiotikov. To velja tako glede velikosti odmerkov in jemanja točno na uro, kot tudi glede trajanja predpisane terapije. Pri antibiotikih je pravilna uporaba poleg zagotavljanja varnosti in učinkovitosti zdravljenja pomembna ravno tudi zaradi zmanjšanja razvoja odpornosti bakterij proti antibiotikom.
Ko nam zdravnik predpiše antibiotik, moramo pred njegovo uporabo vedeti, zakaj se le-ta uporablja, kako in kdaj ga moramo zaužiti, kako dolgo, smo med antibiotično terapijo sposobni za vožnjo in kateri so možni neželeni učinki, kako shranjevati zdravilo in kateri hrani, pijači, zdravilom ali aktivnostim se moramo izogibati.
Pravilna uporaba antibiotikov
Antibiotiki se uporabljajo le za zdravljenje bakterijskih okužb, medtem ko so pri virusnih okužbah povsem neučinkoviti. Ljudje so pogosto zmotno prepričani, da z antibiotikom lahko pozdravijo tudi prehlad ali gripo, a dejstvo je, da antibiotikov ne uporabljamo pri lajšanju kašlja, bolečinah v žrelu ali za zniževanje telesne temperature. Z antibiotiki si ne zagotovimo večje odpornosti, z njimi lahko celo uničujemo »dobre« bakterije v našem organizmu. »Dobre« bakterije so tiste, ki so normalno prisotne v prebavnem traktu in ščitijo črevesje pred škodljivimi vsiljivci, skrbijo za stimulacijo imunskega sistema, prebavo hrane in preprečujejo tvorbo plinov v črevesju. Z antibiotiki lahko poleg slabih uničimo tudi dobre bakterije. Na ta način se poruši ravnovesje v črevesni mikroflori, kar lahko privede do pojava driske, napenjanja ali drugih neželenih simptomov. Zato lekarniški farmacevti bolnikom med antibiotično terapijo svetujejo uživanje izdelkov, ki vsebujejo probiotične kulture – probiotikov. Te lahko najdemo v obogatenih živilih (jogurt, kefir, kislo zelje oz. druga fermentirana živila), vendar se ob zdravljenju z antibiotiki priporoča uživanje probiotikov v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil. V obogateni hrani se namreč velikokrat nahajajo premajhne količine ali neustrezni sevi probiotičnih kultur, ki ne bodo omilili prebavnih težav. S časom se sicer nivo dobrih bakterij dvigne na normalno raven, zato pri ljudeh, ki prebavnih težav med jemanjem antibiotikov nimajo, uživanje teh izdelkov ni nujno potrebno.« je pojasnila magistra farmacije Nika Jordan.
Antibiotiki so na voljo le na recept, zdravljenje pa mora vedno potekati pod nadzorom zdravnika, ki bo presodil, kateri antibiotik je primeren za zdravljenje določene bakterijske okužbe. Vsekakor je zaskrbljujoč podatek, da precej Slovencev neporabljene (v večini primerov se pakiranje v eni škatli zdravila sicer ujema z režimom in trajanjem zdravljenja, tako da bolniku zdravila ne ostajajo) antibiotike uporablja za samozdravljenje, treba pa je tudi vedeti, da neporabljeni antibiotiki po zaključku terapije sodijo med odpadna zdravila, nikakor pa jih ne smete uporabiti za samozdravljenje ali pa jih zavreči v straniščno školjko oziroma med običajne gospodinjske odpadke.
Kako in kdaj uporabljati antibiotike
Pri večini antibiotikov je pomembno, da jih bolnik vzame točno na uro, saj se na ta način v telesu vzdržuje plazemska koncentracija, ki uspešno zatre bakterije. Da bi dosegli najboljši učinek delovanja in zmanjšali neželene učinke antibiotika je pomemben tudi čas jemanja zdravila glede na hrano: na prazen želodec ali pa s hrano. Hrana različno vpliva na zdravilno učinkovino, vgrajeno v različne farmacevtske oblike. Zato so različna tudi navodila za jemanje antibiotikov. Nekatere je najbolje vzeti na prazen želodec, saj se zdravilo takrat najbolje absorbira. Nekateri povzročajo slabost, zato zdravniki in lekarniški farmacevti priporočajo jemanje s hrano oziroma po jedi. Učinkovanje nekaterih antibiotikov pa se lahko spremeni ob sočasnem jemanju z mlečnimi izdelki ali pa hrano, ki vsebuje veliko kalcija, železa ali cinka. »Skupina antibiotikov, ki se jih ne sme jemati skupaj z mlekom so tetraciklini. Ta skupina lahko zaradi svoje kemijske zgradbe kompleksira oziroma veže pozitivno nabite ione, s tem pa se zmanjša učinkovitost samega antibiotika,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se je predvsem potrebno izogibati sočasni uporabi zdravila s hrano, ki je bogata s kalcijem (mleko in mlečni izdelki) ter pripravkom, ki vsebujejo magnezijeve, železove, aluminijeve ali cinkove soli (npr. prehranska dopolnila, antacidi – zdravila za zmanjševanje kislosti želodčnega soka).
Antibiotiki so najpogosteje v obliki tablet ali kapsul, za otroke pa v obliki sirupov. Lekarniški farmacevti opozarjajo, da je treba pri odmerjanju antibiotika v sirupu vedno uporabiti priloženo žličko ali brizgalko in ne čajne žličke, saj v tem primeru odmerek ni natančno odmerjen. Če otroci zdravilo izpljunejo, potem je bolje uporabiti brizgalko, s katero zdravilo počasi izpraznimo v notranji kot ličnice.
Zdravljenja ne smemo prekiniti
Zdravniki in lekarniški farmacevti opozarjajo, da učinek delovanja antibiotika lahko pričakujemo šele po nekaj dneh, zdravljenja pa ne smemo prekiniti, ko se zdravstveno stanje izboljša. Če bi zdravljenje z antibiotikom zaključili predčasno, s tem tvegamo ponovno okužbo ali pa bakterija lahko postane odporna na uporabljeni antibiotik. Zato je zelo pomembno, da se bolnik dosledno drži predpisanega režima jemanja antibiotika za celotno obdobje zdravljenja. Včasih se zgodi, da bolnik pozabi vzeti odmerek zdravila ob predpisani uri. V tem primeru lekarniški farmacevti svetujejo, da odmerek vzame takoj, ko se spomni in nato nadaljuje zdravljenje po predpisanemu režimu odmerjanja. Če pa je že skoraj čas za naslednji odmerek, naj pozabljeni odmerek izpusti ter nadaljuje z rednim odmerjanjem. Nikakor pa ni priporočljivo jemati podvojenega odmerka, saj bi se lahko pojavili neželeni učinki zdravila.
Možni neželeni učinki
Pri zdravljenju z antibiotiki – še posebej z antibiotiki širokega spektra – je pogost neželen učinek driska. Preventivno ali pa ob pojavu driske lekarniški farmacevti , kot smo že napisali, priporočajo uporabo probiotikov, pri čemer mora biti med zaužitjem probiotika in antibiotika vsaj dveurni razmik. Ob hudi driski, ki jo spremljata bolečina in povišana telesna temperatura, pa je priporočljivo obiskati zdravnika. Med možnimi neželenimi učinki zdravljenja z antibiotiki so tudi alergije, ki se kažejo kot kožni izpuščaji, bolečine v sklepih, vročina, astmatični napad, v redkih primerih pa tudi anafilaktični šok. Najpogosteje predpisani antibiotiki so penicilini, pri katerih se tudi najpogosteje pojavljajo alergične reakcije, lahko pa povzročijo tudi neželene učinke, kot so slabost, bruhanje, milejše preobčutljivostne reakcije z izpuščaji in driska. »Med in po jemanju antibiotikov smo bolj dovzetni za glivična obolenja, saj je v črevesni flori manj dobrih bakterij, ki več ne ovirajo njihove razrasti. Najbolj problematična je kvasovka Candida albicans. Kot sem že omenila, se imunski sistem pri večini ljudi po zdravljenju sam naravna na normalno stanje, seveda pa je kot vedno priporočljivo zdravo prehranjevanje, gibanje in odprava stresa ter uživanje probiotikov,« še zaključi sogovornica.