Razviti svet se že nekaj časa bori še z eno »epidemijo«, ki sicer ni nalezljiva, pa vendar se med prebivalstvom zelo hitro širi. Seveda govorimo o debelosti, ki je v razvitem svetu kot dejavnik tveganja že prehitela kajenje in zasedla prvo mesto med vzroki za umrljivost. Splošno stanje kar se debelosti tiče je iz leta v leto bolj alarmantno, pri čemer Slovenija ni prav nobena izjema. Če vemo, da sta glavna vzroka za debelost slaba prehrana in nezadostna telesna aktivnost, je na dlani tudi ugotovitev, da širjenje debelosti bolj ali manj lahko tudi preprečimo.
Darjan Lapanje
Prekomerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot prekomerno kopičenje telesne maščobe v telesu, kar lahko poslabša zdravje, do česar pride največkrat zaradi prevelikega energijskega vnosa na eni in premajhne porabe energije za gibanje na drugi strani.
V grobem lahko prehransko stanje populacije merimo z indeksom telesne mase (ITM). Če je ta višji od 25, govorimo o čezmerni hranjenosti. Na debelost nakazuje ITM nad 30, na morbidno debelost pa ITM nad 40.
Čezmerna telesna teža je močno povezana z razvojem kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, povečan krvni pritisk in rak, še posebno rak prebavil. Po ugotovitvah evropske raziskave, v kateri je sodelovalo preko 23.000 ljudi, imajo tisti, ki se redno gibajo, ki imajo indeks telesne mase manjši od 30, ki ne kadijo in jedo uravnoteženo prehrano, manjšo verjetnost za razvoj kroničnih bolezni: 93 odstotkov manjšo incidenco sladkorne bolezni, 81odstotkov manjšo incidenco srčne kapi in 36 odstotkov manjšo incidenco raka.
Kako je v Sloveniji?
Zadnji podatki, ki nam dajejo sliko o prekomerni telesni teži in debelosti v Sloveniji, so iz leta 2020. Iz njih izhaja, da je debelih 21,5 odstotka moških in 17,4 odstotka žensk. Skoraj polovica moških (48 odstotkov) in slaba tretjina žensk (29 odstotkov) se medtem v Sloveniji sooča s prekomerno telesno težo. Zanimivo je, da se podatki ne razlikujejo le glede na spol, pač pa tudi glede na regijo. Debelost je tako največji problem v Pomurju, Posavju in Jugovzhodni Sloveniji.
Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da debelost, ne le pri nas ampak po vsem svetu, najhitreje narašča med otroki. Svetovna zveza proti debelosti je pred nekaj tedni izdala poročilo, v katerem ugotavlja, da se je stopnja debelosti med otroki in najstniki v primerjavi z letom 2020 kar podvojila, in to tako med dečki kot med deklicami. V omenjenem poročilu sicer najdemo še kopico skrb zbujajočih podatkov. Zveza za boj proti debelosti med drugim ugotavlja, da utegne do leta 2035 čezmerno telesno težo imeti kar polovica svetovnega prebivalstva.
Ob vsem zapisanem je jasno, da so, če želimo trend obrniti, na potezi vlade in oblikovalci politik po vsem svetu. Vsekakor pa vsak lahko začne pri sebi. Bolj uravnotežena in zdrava prehrana, več gibanja in omejevanje stresa so tisti trije ključni dejavniki, ki lahko negativen trend obrnejo. Dejstvo pa je, da ga moramo obrniti, sicer se nam ne obeta nič dobrega, tako z vidika zdravja kot tudi z vidika financ. Ocenjeno je namreč, da bodo stroški debelosti leta 2035 ob trenutnem dogajanju znašali več kot štiri bilijone dolarjev.
