Milan 
V zimskem času je vsebnost vlage v zraku zaradi nižjih temperatur nižja. V ogrevanih prostorih se njegova relativna vlažnost še zniža, kar suši sluznico dihal. Suha sluznica je na zunanje vplive – tudi vdor mikrobov – manj odporna. S specializantko družinske medicine Barbaro Mazej Poredoš iz ZD Ljubljana smo se pogovarjali o virusnih in bakterijskih okužbah dihal, njihovem preprečevanju in lajšanju težav.
Zimski čas je čas virusnih in bakterijskih okužb, pri katerih so prizadete zlasti zgornje dihalne poti. Na kakšne načine vse si lahko lajšamo izkašljevanje?
V zimskem času so okužbe dihal resnično eden najpogostejših razlogov za obisk ambulante družinskega zdravnika. Povzroča jih veliko vrst mikroorganizmov, predvsem virusov. Kot navajate, so najpogosteje prizadeta zgornja dihala – nos, žrelo, obnosne votline, vse do grla, kjer se nahajajo glasilke. Sapnik, bronhiji in pljuča so spodnja dihala. Mejo zgornjimi in spodnjimi dihali predstavljajo glasilke. Kašelj je v prvi vrsti obrambni refleks organizma. S pomočjo tega mehanizma se predvsem iz spodnjih dihal odstranjujejo sluz in nečistoče, na primer prašni delci, s čimer se dihala čistijo. Takrat je kašelj večinoma sočen. Sočnega kašlja ni dobro zavirati s sredstvi zoper kašelj (antitusiki), saj se lahko razvijejo zapleti (na primer pljučnica). V tem primeru svetujemo predvsem uživanje dovolj tekočine, saj se s tem sluz v dihalih redči in jo lažje izkašljamo. Uživanje dovolj tekočine, torej skrb za zadostno hidracijo, je zaenkrat pravzaprav edino dokazano učinkovito zdravilo. Če pa je kašelj dražeč, suh, ga lahko blažimo antitusiki, ki so na voljo tudi v lekarnah brez recepta.
Ali je v tem času pomemba tudi pogosto ob rob postavljena nosna higiena oziroma izpiranje nosne sluznice? Na kakšen način lahko to opravljamo, kako pogosto in koliko časa ter s kakšnimi sredstvi?
Izpiranje nosu je smiselno, kadar se pojavi izcedek iz nosu ali je nos zamašen. Nos izpiramo s tako imenovano fiziološko raztopino, ki vnete nosne sluznice ne draži dodatno, kot bi jo denimo navadna voda. Fiziološka raztopina je vodna raztopina natrijevega klorida, torej navadne soli v točno določeni koncentraciji.
Nos izpiramo tako, da glavo nagnemo vznak ter v eno nosnico vkapamo nekaj kapljic fiziološke raztopine. Nekaj časa počakamo, nato nosnico izpihamo. Enak postopek ponovimo še pri drugi nosnici. Izpiranje nosu lahko opravimo večkrat dnevno več dni zapored, vse dokler trajajo težave. Fiziološke raztopine ni priporočljivo brizgati v nos pod prevelikim pritiskom, saj lahko tako sluz iz nosne votline zaide v srednje uho. Z oslajeno vodo pa nosu ne izpiramo.
Kako lahko ukrepamo proti zamašenemu nosu? Kaj se pravzaprav ob prehladu in nahodu dogaja v naši nosni votlini in kaj se zgodi s nosno sluznico?
Prehlad je virusna okužba zgornjih dihal. Kaže se lahko s slabšim počutjem, z blago povišano telesno temperaturo, s kihanjem, solzenjem, z bolečinami v žrelu – najpogosteje pa z nahodom oziroma zamašenim nosom, kar sta znaka, da je nosna sluznica vneta. Vnejte pomeni, da se žile v nosni sluznici razširijo in postanejo bolj prepustne za tekočino. Zato sluznica oteče, kar občutimo kot nahod in zamašen nos.
Proti zamašenem nosu lahko ukrepamo z že omenjenim izpiranjem nosu s fiziološko raztopino. Kadar to ni dovolj, se lahko poslužimo pripravkov za anemizacijo nosne sluznice, tako imenovanih nosnih dekongestivov. To so pršila za nos, ki jih vkapamo ali vpršimo v nosnico in učinkujejo zelo hitro, že v nekaj minutah. Na voljo so brez recepta v lekarnah. Povzročijo hitro zoženje žil v nosni sluznici in posledično zmanjšajo njeno oteklino. Tako lahko spet lažje zadihamo skozi nos. To vrsto pršil lahko uporabljamo največ pet do sedem dni zapored. Ob daljši uporabi imajo namreč povraten učinek – torej ponovno in stalno zamašen nos. V primeru prehlada je nekajdnevna uporaba varna, razen za nosečnice, ki jim uporabo teh pršil odsvetujemo. Pomembno je tudi, da pršil ne pršimo na nosni pretin, saj lahko v tem primeru povzročijo manjšo krvavitev iz nosu.
Ali na občutljivost nosne sluznice v zimskem času vpliva tudi ogrevanje prostorov ali nezračeni prostori ter suh zrak v prostorih? Kako?
V zimskem času je vsebnost vlage v zraku zaradi nižjih temperatur nižja. Ko zunanji zrak ogrevamo v prostorih, se njegova relativna vlažnost še zniža, kar suši sluznico dihal. Suha sluznica je na zunanje vplive – tudi vdor mikrobov – manj odporna. Zato je na tem mestu ponovno smiselno poudariti uživanje dovolj tekočine, saj tako ohranjamo vlažnost sluznice dihal.
Na trgu so na voljo številna različna pršila za nos. Kakšna je razlika med hipertoničnim in izotoničnim pršilom za nos, kakšna je prednost prvega ali drugega in pri čem sta učinkovita?
Pršil za nos je več vrst in vsa pri prehladu ne pridejo v poštev. Pri prehladu je smiselna predvsem uporaba dveh vrst pršil za nos: sredstev za anemizacijo nosne sluznice in sredstev za izpiranje nosu. Obe smo že omenili.
Oznaki hipertonično in izotonično se nanašata na sredstva za izpiranje nosu. Izotonična raztopina je tista, ki ima enako število osmotsko aktivnih delcev kot tekočina v tkivu in ne povzroča premika topila (vode) iz nosne sluznice v svetlino nosu. To praktično pomeni, da nosne sluznice ne draži, temveč zgolj zmehča sluz v svetlini nosu. Nasprotno pa hipertonična raztopina vsebuje več osmotsko aktivnih delcev kot medceličnina in zato pozvroča premik vode iz sluznice v svetlino nosu. Nosno sluznico torej bolj draži in izsušuje. Zato za spiranje nosu svetujemo uporabo izotonične, fiziološke raztopine.
Barbara Mazej Poredoš je zaposlena kot specializantka družinske medicine v ZD Ljubljana.