Jelena 
Vanja Slobodnik
Stomatologe močno zaposlujejo paradontalna bolezen, ki je v svetu najbolj razširjena ustna infekcija, in zobna gniloba ter njune posledice. Paradontalna bolezen pa ne ogroža samo zob, ampak pripomore tudi k pojavu nekaterih sistemskih bolezni.
Oralno zdravje ne vključuje le zobovja. Pomeni skupek vseh možnih stanj oziroma bolezni v ustni votlini, ki jih je prek petsto. Med njimi je najnevarnejši rak, ki vsako leto na novo prizadene okrog dvesto moških v Sloveniji.
Slabo stanje slovenskih zob
Slovenski stomatologi stanje zobovja pri Slovencih ocenjujejo kot zadovoljivo pri otrocih in mladini ter kot nezadovoljivo pri starejših od 35 let. Ob zobni gnilobi oziroma kariesu, ki povzroča luknje v zobeh in prevladuje pri otrocih, je največja težava odraslega prebivalstva paradontalna bolezen, ki pomeni vnetje obzobnih tkiv. To povzroča majanje in izpadanje zob, ne nazadnje pa lahko vodi tudi v druge zdravstvene zaplete.
Nevarnost drugih bolezni v telesu
Paradontalna bolezen je kot kronična rana, ki je nenehno inficirana z množico mikroorganizmov. V krvni obtok se tako vsak dan ob žvečenju in umivanju zob vnaša množica mikroorganizmov, ki pri kronični okužbi dlesni med drugim lahko povzročijo nastanek ateroskleroze, ta pa vodi do bolezni srca in ožilja. Raziskave so tudi pokazale, da se pri ženski z vnetjem obzobnih tkiv med nosečnostjo za sedemkrat poveča verjetnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže novorojenčka. Njeno najbolj zanesljivo znamenje je krvavitev iz dlesni ob žvečenju in umivanju.
Katastrofalni rezultati raziskav
Konec 80. let prejšnjega stoletja so stomatologi v obširni raziskavi ugotovili, da je 93 odstotkov od 1.700 opazovancev imelo zobne obloge in vnetje, 77 odstotkov zobni kamen, ki je odlično gojišče bakterij, pri 20 odstotkih pa je bolezen napredovala celo do stopnje, ko je bila potrebna kirurška obravnava pacienta pri specialistu. Deset let pozneje so tovrstno raziskavo ponovili in vabilu na pregled se je takrat odzvala tretjina sodelujočih iz prve raziskave. Rezultati so bili katastrofalni: vnetje obzobnih tkiv je imelo 99 odstotkov ljudi, pri 93 odstotkih je bila potrebna odstranitev zobnega kamna, pri 27 odstotkih pa kirurški poseg. Raziskavi sta tudi pokazali, da je konec 80. let le deset odstotkov prebivalstva uporabljalo zobno nitko, konec 90. pa 20 odstotkov, kar je še vedno izjemno malo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Preventiva se obrestuje
Na zdravje ustne votline vpliva vrsta dejavnikov, med katerimi sta zelo pomembni ozaveščenost in vzgoja. Slovenci do 35. leta starosti imajo danes bistveno boljše zobovje, kot so ga v teh letih imele oziroma ga imajo zdaj starejše generacije, ki niso bile deležne enakega izobraževanja in preventive. To je dokaz, da se sredstva, vložena v delo po šolah in šolskih ambulantah, obrestujejo.
Med dejavniki tveganja tudi kajenje in diabetes
Vnetje dlesni povzroči nalaganje zobnih oblog ob dlesni, napredovanje bolezni na globlje ležeča obzobna tkiva in čeljustno kost pa določa vrsta različnih dejavnikov. Med njimi so glavni dejavniki tveganja slaba ustna higiena, kajenje in sladkorna bolezen. Vse raziskave kažejo, da je pri kadilcih stanje obzobnih tkiv slabše, odvisno od trajanja in intenzivnosti kajenja. Tako se paradontalna bolezen pridružuje številnim drugim, kjer je kajenje med glavnimi dejavniki tveganja. Zelo ogrožena skupina prebivalcev glede razvoja paradontalne bolezni so tudi sladkorni bolniki. Ti imajo prizadeto žilje, živčevje in slabšo imunološko obrambo, zato so bolj dovzetni za infekcije. Tisti diabetiki, ki imajo bolezen pod strogim nadzorom, imajo tudi boljše stanje obzobnega tkiva. Ozdravitev vnetja obzobnega tkiva pa pri sladkornem bolniku pripomore k izboljšanju metabolnega stanja sladkorne bolezni, zato bi moral imeti vsak bolnik odlično urejeno zobovje in dlesni.
Samo ščetka ni dovolj
Za učinkovito zaščito pred paradontalno boleznijo je nujna vsakodnevna dobra ustna higiena; predvsem vsaj dvakrat na dan odstranitev vseh oblog z zobovja s ščetko, fluorirano zobno pasto in zobno nitko. Ta mora postati obvezen pripomoček, saj ščetka ne doseže mest med zobmi, zato je tam tudi največ vnetij obzobnih tkiv in zobne gnilobe. Opustiti je treba kajenje in uživanje sladkarij ter redno obiskovati zobozdravnika – vsakih šest mesecev ne glede na to, ali je kaj narobe ali ne. Zobozdravnik s svojim delom danes ni več soodgovoren le za zdravje zob in ustne votline, ampak tudi za sistemsko zdravje ljudi.
Ranica v ustih je lahko rak
Podatki deset let stare raziskave kažejo, da za rakom v ustih ali žrelu oboleva pet odstotkov vseh rakavih bolnikov med moškimi pri nas. Po pojavnosti raka v ustni votlini pa so slovenski moški na četrtem mestu na svetu. Kaj je glavni razlog za to? Bolezen je tesno povezana z dolgoletnima razvadama kajenja in pitja alkohola, ki sta največji dejavnik tveganja za nastanek ne le raka v ustih ali žrelu, ampak tudi drugih bolezni. Tretjina prebivalcev pri nas še vedno kadi, občasni pivci pa smo skoraj vsi. Če se bo razvada kajenja širila tudi med ženskami, pa lahko tudi med njimi pričakujemo rast primerov raka v ustni votlini in vseh drugih bolezni, ki so povezane s kajenjem.
Pri prepoznavanju raka in drugih bolezni v ustih in žrelu je zelo pomembna vloga zobozdravnika. Pregledati mora vso ustno votlino, ne samo zobovje, ter poleg tega opozarjati na dejavnike tveganja. Na to morajo biti pozorni tudi pacienti. Rak se lahko skriva že v drobni ranici. Usta so izjemo dobro prekrvljena, zato se ranice hitro zacelijo. Če se to ne zgodi v dveh do treh tednih, obstaja resen sum, da gre za raka. Pri majhnih ranicah in hitrem ukrepanju so možnosti preživetja dobre, pri zapozneli prepoznavi pa je zdravljenje močno oteženo ali neuspešno. Prognoza raka v ustih je po statističnih ugotovitvah zelo slaba. Pri zgodaj odkritem in omejenem raku so možnosti preživetja približno 50-odstotne, pri razširjenem približno 30-odstotne, pri razsejanem pa preživi le deset odstotkov bolnikov.