Pozdravljeni prijatelji zdravilnih rožic.
V prejšnjem blogu smo spoznali pravila nabiranja. Danes nadaljujemo z nabiranjem zdravilnih rastlin. Spoznali bomo kje in na kakšnih rastiščih nabiramo posamezne rastline.
Kje nabiramo
Slovenija je znana po izredni pestrosti rastlinskega bogastva. Zdravilne rastline uspevajo na mnogih površinah, v strmem visokogorju, nižjih gozdovih, sončnih travnikih – povsod so. Vsaka rastlinska vrsta se je izoblikovala v skladu z okoljem, v katerem je rastla. Človek s svojim posegi v naravo temeljito vpliva na prvobitno podobo rastlinskega sveta in s tem tudi na rast zdravilnih rastlin. Nekatere zdravilne rastline so zato že ogrožene in z zakonom zaščitene (npr. arnika), zato teh ne bomo nabirali in trgali, saj jih lahko učinkovito zamenja cela vrsta drugih rastlin, ki jih lahko naberemo. Ali pa si jih gojimo na vrtu. Vendar ne moremo izbranih rastlin nabirati kjerkoli. Izbirati moramo čista, neonesnažena rastišča. Ta se nahajajo daleč stran od velikih mest, avtocest , industrijskih središč, živahnih prometnic, smetišč, železniških prog itd. Tudi ob sprehajalnih poteh rastline niso čiste (pljunki, pasji iztrebki …). Skratka, narava mora biti čista, neokrnjena. Prav tako se moramo izogibati zemljišč, ki jih kmetje uporabljajo za intenzivno pridelavo. Že s prvim pogledom na travnik lahko razberemo za kakšno zemljišče gre. Travnik, ki je lepo pisan v vseh mogočih barvah, še ni bil pognojen z umetnimi gnojili. Kajti le-teh pisano travniško cvetje ne prenese in preprosto izgine. Ostanejo le rumeno cvetoče rastline – regrat, zlatice, itd. Na takem travniku tudi teh ne nabiramo.
Kje rastejo zdravilne rastline
Zdravilne rastline ne rastejo vsepovsod. Nekatere rastejo po vlažnih travnikih, nekatere po suhih, nekatere ljubijo obdelan svet, spet druge gozdove. Obdržijo se in rastejo le tam, kjer so izpolnjeni pogoji za njihov razvoj in rast. S poznavanjem teh lastnosti si pomagamo pri iskanju in nabiranju. V dobrih priročnikih za nabiranje zdravilnih rastlin je vedno pripisana tudi vrsta rastišča, kjer jih lahko najdemo. Nekaj značilnih predstavnikov glede na vrsto rastišča:
– apna v zemlji ne prenesejo: kostanj, jesensko vresje, borovnica, srčna moč, arnika, sladko koreninica, lisičnjak itd.
– po suhih travnikih rastejo: rman, zajčja deteljica, šentjanževka, gladež, trpotec, materina dušica, košeničica, kompava, dolgodlakava škržolica, navadni bedrenec, črna meta, dobra misel, grebenuša, prava lakota itd.
– na vlažnih travnikih najdemo: jesenski podlesek, kukavice, baldrijan, smetliko, sračico, polaj, grenkuljico, gosjo travo, krvenko, gabez, lapuh itd.
– po njivah rastejo: plavica, njivska mačeha, pirnica, poljski mak, gabez, rosnica, njivska preslica, njivski slak, kurja črešnjica itd.
– v gozdu najdemo: prvenec, sladko koreninico, borovnico, čemaž, bodiko, bor, glistovnico, hrast, jesen, kranjsko buniko, lisičnjak, itd.
– ob robu gozdov in po posekah: jetrnik, gozdna jagoda, pljučnik, malina, robida, lučnik, dobra misel, breza, trobentice, bljušč, krhlikovec, leska, češmin, glog itd.
– po vlažnih gozdovih, ob vodah z globokim humusom: divja buča, črni topol.
– ob vodi rastejo: kolmež, grenka deteljica, baldrijan, vodna meta, krvenka, milnica, lapuh, božja milost, kreša itd.
– po gorah rastejo: encijan, planinski mah, planinski pelin, plahtica, preobjeda, arnika itd.
– ob morju in v primorskih krajih najdemo: lovor, oljko, rožmarin, sivko, ožepek, badelj , laški smilj, lobodiko, komarček, sladki koren itd.
– ob hišah najdemo: koprive, bezeg, pelin, krvavi mleček, repinec, potrošnik itd.
– na suhem terenu : brin, glog, trnjolico, češmin, šipek itd.
– v nižinah, na bolj vlažni zemlji: ajbiš itd.
– gojene zdravilne rastline: artičoka, ognjič, kamilica, žafranika, ricinus, koruza, hmelj, lan, divji kostanj, česen, čebula, buča, ajda, luštrek, majaron, netresk, ogrščica, oljka, oreh, oves, pelin, peteršilj, slez, vinska rutica.
Vse to upoštevamo za lažje in hitrejše nabiranje, vendar moramo ob vsem tem upoštevati tudi bogatost rastišča. Pomembno je, da ne poberemo vseh rastlin, oziroma jih na revnem rastišču sploh ne nabiramo. Pustim, da se rastišče okrepi in nam v prihodnjem letu z bujno rastjo povrne naše ravnanje. Ob tem upoštevamo, da se velika večina zdravilnih rastlin razmnožuje s semeni – torej pustimo nekaj lepih in močnih cvetov, da se zaseje za naslednje sezone.
Ko hodimo po terenu upoštevajmo tudi to, da v naravi nismo sami. Okrog nas je vse polno večjih in manjših živali, ki so del naravnega življenjskega kroga. Pazimo nanje, kajti vsaka ima točno določeno mesto in funkcijo. Tudi z njihovo pomočjo se razmnožujejo in širijo rastline (mravlje, ptice,…).
Za danes toliko. Naslednjič pa nekaj več o tem kako in kdaj nabiramo zdravilne rastline.
Vse dobro vam želim!