Milan 
Prim. mag. Nikša Šegota dr. med. iz celjske Internistične pulmološko-alergološke ambulante nam je pojasnil nekaj osnovnih dejstev o spodnji okužbi dihal ali drugače rečeno – pljučnici. Med drugim je poudaril, da so vsa navodila splošna, da sicer veljajo za večino pacientov, ampak mora biti vsak posamezen primer individualno obravnavan.
PETRA MAUER
Še posebej v hladnem obdobju leta se ogromno ljudi sooča s prehladom, gripo in pljučnico. Kakšna je razlika med temi obolenji?
Prehlad je okužba zgornjih dihal, saj gre v večini za virusno okužbo nosu in grla. Gripa je poseben izraz za epidemijo, virusno okužbo, na katero običajno odreagira celotno telo, medtem ko je pljučnica vnetje spodnjih dihal oz. pljučnega tkiva (spodnja dihala). Skupno vem trem je dejstvo, da so tako pri prehladu, gripi in pljučnici vhodna vrata dihala.
Bi rekli, da sta prehlad in gripa predstopnja pljučnice?
Ko vdihnemo viruse ali bakterije, se naše telo najpogosteje odzove nanj z obrambo, kar pomeni, da se pojavi prehladno obolenje, kašelj, nato se lahko stopnjuje do splošnega slabega počutja, povišane temperature, bolečih sklepov, kar lahko pomeni nastanek gripe. Če telo ni toliko močno, da bi preprečilo nadaljevanje bolezni, se lahko iz tega razvije pljučnica, če pa imamo močan imunski sistem, lahko že počitek in pitje tople tekočine pomagata, da težave izginejo same od sebe.
Kakšna je razlika med virusno in bakterijsko pljučnico?
V sapnik, sapnice in pljučna tkiva lahko vdahnemo tako viruse kot bakterije. Razlika je na primer v tem, da za zdravljenje virusne pljučnice ne obstajajo antibiotiki, medtem ko jih zdravniki pacientu pri bakterijski pljučnici predpišemo. Težka virusna pljučnica se ob gripi lahko razvije v resno obolenje in postane smrtno nevarna.
Katere vrste pljučnice je v Sloveniji pogostejša?
Za našo državo še vedno velja podatek, da je okoli 50% bakterijske pljučnice, katere najpogostejši povzročitelj so bakterije pnevmokoke. Kdor želi se lahko proti njej obvaruje s cepivom, ki drži za najmanj 5 let.
Poznamo enostransko in obojestransko pljučnico.
Bolj pogoste so enostranske, obojestranska pomeni težjo stopnjo, saj se pojavi vnetje tako v levem kot v desnem pljučnem krilu.
Diagnosticiranje pljučnice pa ni vedno lahka naloga, kajne?
Res je, saj znaki, še posebej pri začetni pljučnici, niso nujno očitni. Pri poslušanju pljuč s slušalkami se včasih ne pokaže ničesar nenavadnega, kri ni rečeno, da je slaba, tudi na rentgenski sliki se spremembe ne pokažejo vedno … Nekega sigurnega znaka za pljučnico ni, zato se je potrebno s pacientom temeljito pogovoriti, ga vprašati, koliko časa kašlja, ali ima povišano telesno temperaturo, ugotoviti mora ali je človek prizadet in v kolikšni meri, sledi fizikalni pregled s poslušanjem, rentgen, laboratorijske preiskave, pomembno je izvedeti, kako kašlja in izkašljuje, kako dolgo …
Je potrebno opraviti kdaj tudi bronhoskopijo oz. pregled dihalnih poti?
Pri pljučnici le redko. Za bronhoskopijo se odločimo, če sumimo, da gre za zaporo v bronhijih, v dihalnih poteh, sapnicah ali če želimo ugotoviti povzročitelja bolezni, kadar ne pomagajo antibiotiki. Takrat gremo z instrumentom v pljuča, vzamemo vzorec pljučnega tkiva, da lahko zdravimo na drug način.
Kdaj je sploh priporočljivo obiskati zdravnika? Kako naj vemo ali gre le za nekoliko hujši prehlad ali pljučnico?
Po definiciji je vsak enomesečni kašelj kronični in tak pacient naj bi obiskal pulmologa. Običajno prehladno obolenje namreč ne traja toliko časa, zato ga mora pregledati izkušen pulmolog, ki ima vso potrebno znanje, izkušnje in opremo. Res je, da nekateri kašljajo že vrsto let, toda njihov razlog je običajno poznan – so kadilci, astmatiki, imajo težave z želodčno kislino … Večja težava je pri tistih, ki še niso našli odgovora zakaj se njihovo stanje dlje časa ni izboljšalo. Splošni simptomi so torej lahko relativno nedolžni ali pa zelo resni. Nekdo kašlja dva, tri mesece in lahko ima tuberkolozo. To se sicer zgodi redko, ampak se.
Je pljučnica nalezljiva?
Zavedati se moramo, da so nekateri virusi in bakterije bolj kužni od drugih, na splošno pa velja, da so virusne pljučnice nekoliko bolj nalezljive od bakterijskih. Dejstvo pa je, da človek lahko vdahne tudi lastne bakterije in viruse, ki so v nosu oz. grlu, kar pomeni, da gre za samookužbo. Ni torej nujno, da dobimo pljučnico od druge osebe. Možnosti, da pljučnico dobimo, je vsekakor več, če nimamo dobrega imunskega sistema in se bakterije in virusi začnejo razmnoževati v pljučih.
Vemo, da ljudje zbolevajo za pljučnicami tudi poleti. Zimski čas in nizke temperature torej niso edini razlog za nastanek te bolezni?
Dejstvo je, da je pozimi več okužb dihal, infektov in epidemij gripe, saj se virusi in bakterije bolj razmnožujejo v hladnem okolju, ampak se pojavljajo tudi poleti.
Ali lahko pljučnica, če je ne zdravimo, pusti kakšne dolgotrajne oz. vseživljenjske posledice? Če jo na primer prebolimo »na nogah«?
Seveda. Vnetje se lahko prestavi v rebrno mreno, v pljučih se lahko pojavi voda in gnoj, lahko pa se okužba prenese v kri in se zastrupimo (nastane sepsa). Zaradi zastrupitve krvi in zaradi obsežne pljučnice lahko človek umre, tudi če prejme antibiotik. Prej ko začnemo pljučnico zdravit, večja verjetnost je, da bo antibiotik pomagal in manjše bodo posledice. A kot rečeno, še vedno obstajajo smrtni primeri. V Sloveniji jih za posledicami pljučnice umre od 10-20% obolelih.
Kako lahko sami poskrbimo za preventivo?
Verjetno so, tako kot pri ostalih boleznih, najbolj nagnjeni k pljučnici kronični pljučni bolniki, starejši ljudje in otroci ter – kot ste dejali -, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom?
Tako je. Najboljša zaščita pred boleznijo je zdrav življenjski slog, kar pomeni, da se moramo izogibati kajenju, alkoholu, da moramo skrbeti za redno fizično aktivnost, zmerno telesno težo, priporočljivo se je izogibati prostorom, kjer so množice ljudi, kot so na primer velika nakupovalna središča. Pogosto se svetujejo inhalacije, pitje toplih napitkov, zmerni počitek, prezračevanje prostorov … Svetujemo pa še da otroci, ki so vključeni v vrtec, naj ne pridejo v stik s starimi starši, ki imajo kronično pljučno obolenje. S starostjo se namreč zmanjšuje delovanje obrambnih mehanizmov v telesu. Ker pa se populacija stara, saj se življenjska doba povečuje, za okužbami dihal oboleva čedalje več ljudi, toda na drugi strani imamo na voljo že veliko vrst antibiotikov, ostalih zdravil in sodobne tehnologije ter znanja, da se jim lahko uspešneje zoperstavljamo.