Domov ZdravjeZdravo življenje Psihosocialni dejavniki postajajo odločujoči dejavnik za nastanek bolezni

Psihosocialni dejavniki postajajo odločujoči dejavnik za nastanek bolezni

Veronika Bilban

Zdravnica mag. Irena Manfredo iz zasebne specialistične ordinacije Medicina dela, prometa in športa iz Zagorja poudarja, da pri predhodnih pregledih izstopata dva dejavnika, omejujoča za zaposlitev: odvisnost od psihoaktivnih snovi in alergije z astmo.

»Pri obdobnih pregledih lahko izpostavim diagnoze, ki so posledica načina življenja in tiste, povezane z delom. Med prvimi so prekomerna hranjenost, motnje presnove maščob in premajhna telesna aktivnost, med drugimi pa okvare sluha zaradi hrupa in bolezni gibal. Zadnja leta opazujem rast sindroma zapestnega prehoda. Gre za utesnitev medianega živca v zapestnem kanalu, ki je posledica preobremenitev rok zaradi ponavljajočih se gibov v zapestju, prisilnih položajev rok, vibracij in rokovanja s hladnimi predmeti. V obdobju recesije in prestrukturiranja podjetij naraščajo psihosomatske bolezni in duševne motnje, zlasti anksiozno-depresivne motnje,« poudarja sogovornica.

Ključna povezava med zdravjem in socialno-ekonomskim položajem

Klasične obremenitve in škodljivosti, kot so težko fizično delo, kemične snovi, prekomeren hrup in prah, zamenjujejo stres, statične obremenitve zaradi sedenja in dela v prisiljenih položajih ter psihosocialne obremenitve, ki najbolj prizadenejo nižje izobražene delavce, torej tiste z manj kot peto stopnjo izobrazbe. Po besedah strokovnjakinje je mednarodna raziskava LEECH zajela vzorec delovne populacije v štirih evropskih državah in ena od njih je tudi Slovenija. »Vnovič se je potrdil odnos med zdravjem in socialno-ekonomskim položajem. Ljudje z nižjo izobrazbo, nižjim poklicnim statusom in nižjimi dohodkov v večji meri obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi, rakom, imajo krajšo življenjsko dobo in manj uporabljajo razpoložljive zdravstvene storitve in preventivne programe,« razlaga Irena Manfredo.

Slovenija brez registra poklicnih bolezni

Delavci, ki opravljajo specifična dela, – gre za poklice v rudarstvu, gradbeništvu, zdravstvu, tekstilni industriji, kovinski industriji – so najbolj ranljivi in najbolj ogroženi. »Pri nas imamo seznam poklicnih bolezni, ki vsebuje 67 bolezni, v teku pa je izdelava kriterijev verifikacije. Kljub zakonski obvezi žal nimamo registra poklicnih bolezni in plačnika za verifikacijske postopke. Ko postavim sum na poklicno bolezen, obvestim delavca, delodajalca in njegovega izbranega zdravnika. Izbranemu zdravniku pošljem predlog preiskav, ki so potrebne za priznanje poklicne bolezni. Od tu dalje so postopki zamegljeni, ker ni določen plačnik teh storitev. Nekateri delavci si ekspertizno obravnavo plačajo sami, kar je nedopustno,« je kritična strokovnjakinja, ki dodaja, da se končno priznanje – ali nepriznanje – poklicne bolezni zgodi na invalidski komisiji pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Močno podpiram ustanovitev Delavske zavarovalnice, s katero bi se uredilo financiranje področja zdravja pri delu. Specialisti medicine dela bi bili koncesionarji, pogodbeno vezani na zavarovalnico, ne pa na prostem trgu, pogosto v konfliktu interesov med delavcem in delodajalcem. Dogaja se, da delodajalec prekine pogodbo s pooblaščenim zdravnikom, ker ta ‘komplicira’, a dejstvo je, da je postavitev suma na poklicno bolezen ali opozarjanje na delovne razmere naša prva naloga,« pravi Manfredova.

Čeprav počasne, spremembe so

Pri sedečih poklicih gre za kombinacijo prisilnih drž mišic vratu, ramenskega obroča, zapestij in ledvene hrbtenice ter psihosocialnih dejavnikov. Z ergonomsko ureditvijo delovnega mesta lahko pokrijemo samo del dejavnikov tveganja za bolečino v križu in težave z gibali. »Morda še pomembnejši del je skrb za psihosocialne dejavnike: kakšne so psihološke zahteve delovnega mesta, kolikšna je širina odločanja , kakšen nadzor nad delom ima delavec, kakšna je komunikacija med sodelavci,« opisuje pomembne dejavnike naša sogovornica. »V medicini dela delam 14 let in v tem času se je stkalo zaupanje z delavci in delodajalci. Nimam romantične predstave, da smo na istem bregu, vendar vedno, kadar opazim anomalije, nanje opozorim obe strani, delavca in delodajalca. Reakcije so bolj pozitivne kot negativne, zajemajo celo paleto med upoštevanjem in ignoranco, vendar se spremembe dogajajo, počasi, vendar se.«

Pri denarju se neha tudi skrb za zdravje

Po besedah sogovornice, Slovenke in Slovenci ne odstopamo veliko od »zahodnega modela« obolevanja in umiranja. »Z veseljem – ker sem navdušena rekreativka – vidim, da več ljudi teče, hodi, se ukvarja z rekreacijo in skrbi za zdrav način življenja. Ljudje vedo, kaj je pravilna prehrana, vendar me vedno znova zaboli, ko mi povedo, da jedo tisto, kar je poceni. In spet smo pri zdravju in ekonomskem položaju: ljudje imajo pravico do dostojnega plačila za svoje delo. Ko ga bodo dobili, bodo lažje splezali po kaskadi odločitvenih korakov za spremembo in bodo tudi bolj zdravo živeli,« je prepričana.

V razvitem svetu je najbolj žgoče vprašanje stres

Področje zdravja pri delu ima tradicijo, v svetu in pri nas, je pa v vseh sistemih na obrobju. »Najbolj žgoča tema na kongresih zdravja pri delu, poimenovano tudi Occupational Health v razvitem svetu so psihosocialni dejavniki in stres pri delu, nerazviti svet pa šele evidentira potrebe,« je pogovor zaključila Irena Manfredo.

Zdravnica mag. Irena Manfredo iz zasebne specialistične ordinacije Medicina dela, prometa in športa iz Zagorja: »Zdravniki moramo opozoriti na neustrezne delovne razmere ali na sum na poklicno bolezen.« 

© Vse pravice pridržane | Tridea d.o.o., Podkraj pri Zagorju 3A, 1410 Zagorje ob Savi