Milan 
Atrijska fibrilacija
Atrijska fibrilacija je najpogostejša motnja srčnega ritma pri odraslih in prizadane okoli 4,5 milijonov ljudi v državah Evropske unije. Ime izhaja iz fibrilacije oziroma migetanja preddvorov ali atrijev, ki je posledica nenormalne električne aktivnosti v preddvorih.
Tveganje za atrijsko fibrilacijo se povečuje s staranjem in prizadene povprečno en odstotek odraslih po vsem svetu. Ena izmed štirih oseb, starejših od petdeset let, ima atrijsko fibrilacijo. Najbolj pogosto se pojavi pri srčnih bolnikih, zelo redko se pojavi tudi pri otrocih. Na pojav atrijske fibrilacije lahko vpliva neustrezen življenjski slog in različne patologije, kot so povišan krvni tlak, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen, čezmerno delovanje ščitnice, rak pljuč in prekomerno uživanje alkohola.
En izmed najpomembnejših tveganj možganske kapi
Na spletni strani www.microlife.ch opisujejo, da se bolniki z atrijsko fibrilacijo soočajo s tveganjem možganske kapi prav zaradi krvi, ki se nabira v srcu zaradi nerednega krčenja atrija – preddvora. Zbrana kri v atriju lahko tvori strdke, ki skozi krvni obtok lahko potujejo iz srca v možgane in tako povzročijo možgansko kap. V zdravih možganih se kri neomejeno pretaka. Če pa krvni obtok zamaši strdek, možgani ne dobijo zadostne količine kisika in hranil, kar lahko vodi do trajnih posledic ali celo smrti. Atrijska fibrilacija je eden izmed najpomembnejših tveganj za nastanek možganske kapi. Tveganje za možgansko kap je pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo petkrat višje kot pri zdravih ljudeh, skoraj trije milijoni ljudi pa vsako leto doživijo možgansko kap, ki je posledica atrijske fibrilacije.
Prepoznajmo atrijsko fibrilacijo
Težava prepoznavanja atrijske fibrilacije je, ker se pri večini ljudeh sprva simptomi ne kažejo, še posebej, če njihov utrip ni prehiter. Najpogostejši simptomi in znaki so razbijanje srca, vrtoglavica, angina, ki jo občutimo kot bolečine v prsih in zasoplost. Le malo število ljudi prepozna te znake, večina pa jih niti ne občuti. Zato je pravočasno prepoznavanje simptomov in dejavnikov tveganja in hitra diagnoza atrijske fibrilacije še kako pomembna, saj lahko le na takšen način preprečimo možgansko kap ali srčni infarkt.
Pravočasna diagnoza
Atrijsko fibrilacijo in njene posledice lahko zdravimo ali nadzorujemo le na podlagi pravočasno postavljene ustrezne diagnoze. V zadnjem času je bil dosežen velik napredek na področju zdravljenja, farmakoloških in kirurških vidikov zmanjšanja tveganj, povezanih z atrijsko fibrilacijo, kar izboljšuje tudi kakovost življenja bolnikov.