Milan 
Škocjanske jame ležijo na skrajnem JV delu matičnega krasa, blizu Divače. Gre za stično območje nepropustnih flišnih kamnin, ki gradijo brkinsko hribovje in večji del doline Reke in propustnih karbonatnih kamnin matičnega krasa, v glavnem iz apnenca. Skupaj z okoliškimi udornicami, suhimi dolinami in sotesko pred ponorom predstavljajo šolski primer kontaktnega krasa, kjer so kraški pojavi izraziti in lepo razviti. Reka, ki ponira v Škocjanske jame, velja za največjo ponikalnico v Sloveniji, po močnem deževju v povirnem delu, ko pretok naraste čez 300 m3/s, pa za eno večjih na svetu. Prav razlika med najmanjšim in največjim pretokom, ki lahko preseže razmerje 1:3000, daje Reki izredno hudourniški značaj.
Škocjanske jame so od leta 1986 zaradi izjemnega podzemnega kanjona, pionirskih raziskav kraških pojavov, bogate arheološke dediščine in velike biodiverzitete vpisane na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine – UNESCO. Deset let kasneje je bil ustanovljen Regijski park Škocjanske jame, ki skrbi za zavarovanje in ohranjanje tega izjemnega naravnega spomenika. Leta 1999 so bile Škocjanske jame vpisane na seznam Ramsarske konvencije mednarodno pomembnih mokrišč kot prvo podzemno mokrišče. Celotno območje parka z vplivnim in tranzicijskim območjem je bilo leta 2004 vključeno v svetovno mrežo biosfernih območij (MAB).
Celoten sistem Škocjanskih jam je sestavljen iz številnih posameznih jam in rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov. Reka, ki po petdeset kilometrov dolgem površinskem toku prav tu izgine v kraško podzemlje, se zopet pojavi na površju v izvirih Timave pri Devinu in drugih manjših izvirih v Italiji.
Škocjanske jame slovijo po svojem izjemnem podzemnem kanjonu, ki je v povprečju visok okoli 100 m in se zaključi z eno največjih podzemnih dvoran na svetu, Martelovo dvorano. Po zadnjih izmerah gre za več kot 2 milijona m3 velik prostor, ki je do 146 m visok, do 120 m širok in 300 m dolg. Kmalu za njo je odtočni sifon, ki omogoča nadaljnje raziskave le izurjenim jamarskim potapljačem.
Ob vsem naštetem je potrebno izpostaviti še bogato arheološko dediščino tega območja. Od obdobja mlajše kamene dobe je namreč Škocjan poseljen brez prekinitev.
V parku Škocjanske jame vas vabimo na:
– ogled znamenitih Škocjanskih jam v spremstvu izkušenih vodnikov; pot je speljana skozi s kapniki bogato Tiho jamo, nato vodi skozi del enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi do nekdanjega vhoda reke v podzemlje ter udornice Velike doline.
– ogled Mahorčičeve in Mariničeve jame ter Male doline: gre za del jamskega sistema, ki je po veliko letih ponovno odprt za obiskovalce! Turistična pot je speljana skozi prvi vhod reke v jamski sistem, ki se nahaja pod vasjo Škocjan, nato vodi skozi Malo dolino do naravnega mostu in se nadaljuje po Veliki dolini na površje.
– ogled etnološke zbirke v J’kopinovem skednju, krasoslovne zbirke v Jurjevem skednju ter biološke, geološke in arheološke zbirke v naravoslovno-učnem centru – Delezova domačija. Ogled muzejskih zbirk je vključen v ponudbo Parka Škocjanske jame v sezonskem času (od junija do septembra) in traja približno uro;
– sprehod po označeni učni poti, ki je še posebej primerna za šolske skupine. Pot je bila leta 2011 izbrana za naj tematsko pot v Sloveniji. Za organizirane in najavljene skupine je mogoče tudi vodenje po učni poti, ki je podobno »terenskemu pouku z delovnimi listi«. V ogled so vključene tudi vse muzejske zbirke. Možne so tudi kombinacije ogledov z ostalimi storitvami ponudbe (npr. Škocjanske jame + učna pot);
– ogled Velike doline; je za organizirane in najavljene skupine mogoč v pomladnem in jesenskem času;
– nočitev v Parku Škocjanske jame v zasebnih sobah ali apartmajih domačinov.
Fotografije: Vir: arhiv PŠJ, avtor fotografij: Borut Lozej