Milan 
Philips je izvedel raziskavo o zdravstvenem stanju Slovencev, rezultate pa primerjal z realnimi statističnimi podatki, kar so na okrogli mizi pokomentirali tudi strokovnjaki s področja zdravstva. Pri vzpostavljanju trajnostnega sistema zdravstva vse večji pomen pridobivajo pravočasne diagnoze, ključno vlogo pri tem pa imajo tehnološke inovacije in raziskave.
Več kot 62 odstotkov Slovencev svoje zdravje opisuje kot dobro, zelo dobro ali odlično, 45 odstotkov pa jih meni, da v naslednjih petih letih ne bodo izpostavljeni zdravstvenemu tveganju. Tudi uradno dostopni statistični podatki kažejo, da je pričakovana življenjska doba in zdrava pričakovana življenjska doba v Sloveniji v poprečju približno enaka oziroma celo višja od evropskega povprečja. Mnenje Slovencev o našem zdravju, sodeč po rezultatih raziskave, je večinoma realno, obstajajo pa področja, kot je obolevanje za rakom in kardiovaskularne bolezni, kjer se naše dojemanje ne ujema z realnostjo.
Nekaterih bolezni ne štejemo resno
Rezultati raziskave so namreč pokazali, da je 16 odstotkov (17,4 odstotkov žensk in 13,2 odstotkov moških) od vseh anketirancev zaskrbljenih zaradi bolezni srca in ožilja, medtem ko v povprečju le 0,8 odstotka (0,76 odstotka žensk in 0,88 odstotka moških) anketiranih razmišlja o rakavih boleznih kot o potencialni grožnji zdravju v naslednjih petih letih, pri čemer prihaja do večjega odstopanja v primerjavi s statističnimi podatki. Najpogostejša vzroka smrti v Sloveniji sta namreč prav bolezni srca in ožilja (vzrok 39 odstotkov smrti) ter rak (vzrok 31,5 odstotka smrti), pravijo uradni statistični podatki. Ljudje pa so po rezultatih raziskave sodeč precej bolj zaskrbljeni zaradi izgube vida, bolezni gibal in debelosti, 45 odstotkov vprašanih pa na splošno ne skrbi glede zdravstvenih težav.
Sodobna tehnologija zagotavlja daljšo življenjsko dobo
Pri vprašanjih, povezanih z zdravstvenimi diagnozami, je več kot 54 odstotkov anketirancev zadovoljnih z razpoložljivo tehnologijo za zgodnje diagnoze in zdravljenje, medtem ko jih več kot 58 odstotkov verjame, da lahko sodobna tehnologija zagotavlja daljšo življenjsko dobo. Za dve največji skrbi slovenskega zdravstvenega sistema pa veljata dolge čakalne vrste in pomanjkanje denarja v zdravstvenih proračunih.
Omizje s strokovnjaki s področja zdravstva
Predstavitvi izsledkov raziskave je sledilo omizje, na katerem so pod vodstvom moderatorke Maje Sodja poleg Philipsovih predstavnikov s področja zdravstva sodelovali prof. dr. Metka Zorc, predstojnica Inštituta za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti Ljubljana in predsednica uprave MC Medicor, izredni profesot dr. Janez Žgajnar, dr. med., strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana in mag. Simon Vrhunec, generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Govorci okrogle mize so se posvečali tako globalnim kot lokalnim zdravstvenim izzivom in priložnostim. Strinjali so se, da bodo pri vzpostavljanju in zagotavljanju trajnostnega zdravstvenega sistema vse večjo vlogo za zdravje in dobro počutje prevzemale inovativne in posamezniku prijazne tehnologije ter inovacije in raziskave, ki bodo posledično nižale stroške delovanja sistema.
Pravočasne diagnoze so ključne
Izredni profesor dr. Janez Žgajnar, dr. med. je o pomenu pravočasnih diagnoz predlagal: »Vsaj 40 odstotkov raka bi se dalo preprečiti ali pozdraviti s preventivni pregledi. Moške je težje prepričati, da se vključijo v preventivne programe. Ljudi bi morali spodbuditi s povezanimi kampanjami, s katerimi bi spremenili kulturno dojemanje bolezni raka. V kampanjah pa morajo sodelovati vsi – zdravstvene institucije, mediji, neodvisna združenja in drugi.«
Prof. dr. Metka Zorc je izpostavila pomen skrbi tudi za ženske in njihovo zdravje: »Ženske so v Sloveniji na področju kardiovaskularnih bolezni manj pregledovane kot moški. Pomembno je, da se organizira preventivna dejavnost, ki bo zajela tudi ženske. Vemo da se danes da dobiti vse mogoče naprave, s katerimi bi v prihodnje zagotovili boljše preventive in hitrejše odkrivanje bolezni, da ne bi ženske – in moški – prezgodaj umirale, kar se danes pogosto dogaja.«
Mag. Simon Vrhunec pa je o slovenskem zdravstvu komentiral, da »v primerjavi z drugimi državami že imamo dovolj učinkovit sistem, če upoštevamo, da imamo toliko manj zaposlenih in toliko manj sredstev. Zavedati pa se moramo, da potrebujemo solidaren in pravičen zdravstveni sistem.«
»Takšne raziskave so v veliko pomoč pri ocenjevanju, kako družba razume tveganja za zdravje prebivalstva in pri oblikovanju načrtov za soočanje z njimi,« je dejal John Bruijnincx, generalni direktor za področje zdravstva (HealthCare) pri Philipsu za področje Centralne in Vzhodne Evrope.
Staranje prebivalstva in širjenje kroničnih bolezni
Miroslav Šaban, direktor sektorja za radiološko opremo pri Philipsu za jugovzhodno Evropo, je predstavil aktualne svetovne trende, ki se jim bomo primorani sčasoma priagoditi na več področjih. Svetovno prebivalstvo se namreč stara s hitrostjo, kakršne nismo poznali nikoli prej v zgodovini. V letu 2000 je bilo ljudi, starejših od 60 let, 600 milijonov, do leta 2006 je to število preseglo 700 milijonov, do leta 2050 pa naj bi se število skoraj potrojilo. Dosegli naj bi neverjetni dve milijardi ljudi v kategoriji nad 60 let. Projekcije tudi kažejo, da naj bi do leta 2050 polovica ljudi v razvitem svetu postalo kronično bolnih.
Zdravstven sistem, osredotočen na posameznika
Rob Armstrong, regionalni direktor za program medicine pri Philipsu za Jugovzhodno Evropo, je poudaril, da Alpha
»bomo morali razviti socialne sisteme, ki spodbujajo bolj proaktivno sodelovanje pri preprečevanju in zgodnjem odkrivanju bolezni. Zgoditi pa se bo moral tudi premik iz bolnišnično usmerjenega sistema zdravstvenega varstva k tistemu, ki je osredotočen na bolnika in njegove potrebe. Zdravstvo se namreč začne z razumevanjem potreb ljudi.«
Pomen pravočasne diagnoze
Z zgodnjim odkrivanjem bolezni in natančno diagnozo lahko dramatično izboljšamo zdravstveno oskrbo in s tem zmanjšamo tudi obseg zdravljenja, kar posledično pomeni zmanjšanje stroškov. Dejstvo je, da nam prav inovacije lahko pomagajo izboljšati nadzor nad stroški, kot tudi kakovost in učinkovitost našega zdravstvenega sistema.
Katarina Kimovec