Milan 
Dnevna zaspanost je lahko samo simptom pomanjkanja spanja ali prekratkega spanca. Če dnevna zaspanost vztraja daljše časovno obdobje pa obstaja verjetnost, da posameznik trpi zaradi motenj spanja.
Odrasli spimo povprečno 7,5 ur na noč, z najpogostejšim razponom od 5-9 ur na noč.
Kljub dejstvu, da tretjino našega življenja prespimo, smo do pred kratkim malo vedeli o motnjah spanja. Žal ostanejo mnogi bolniki z motnjami spanja nediagnosticirani.
Nesreče v Černobilu, Bhopalu, na Otoku treh milj in strmoglavljenje Challengerja so bile uradno pripisane usodni napaki zaradi utrujenosti.
Pomanjkanje spanja se nabira kumulativno. Npr. če vsak dan spimo eno uro manj kot potrebujemo, nam do konca tedna manjka 7 ur spanja, kar ustreza primanjkljaju ene polne noči.
Vzroki za dnevno zaspanost so :
• Pomanjkanje spanja (akutno po prebedeli noči ali kumulativno zaradi dlje trajajočega prekratkega spanca)
• Izmensko delo, delo ponoči ali zelo zgodaj zjutraj
• Slabe navade spanja (neupoštevane higiene spanja)
• Časovna razlika zaradi potovanja v drugi časovni pas, najpogosteje z letalom (Jet lag)
• Zloraba ali odvisnost od raznih spojin (nikotin, alkohol, droge …)
• Bolezenska stanja kot je npr. obstruktivna apneja v spanju (OSA)
Smrčanje in OSA
Smrčanje ponoči ni nič nenavadnega. Od 30-40% odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni bolezen.
Vzrok smrčanju je v nihanju (vibriranju) sluznice zgornjih dihal in mehkega neba med spanjem, ko se mišičje vratu sprosti in je ohlapnejše. Prehodno se lahko pojavi tudi ob vnetju v zgornjih dihalih (nahod, vnetje grla). Zelo pogosto je tudi pri kroničnem vnetju zgornjih dihalnih poti (kronični rinitis,nosni polipi, povečani žrelnici ali mandeljni …). Smrčanje se okrepi po uživanju alkohola, drog ali pomirjeval.
Smrčanje pa je lahko napovednik sindromu obstruktivne apneje v spanju (OSA). To je stanje, ko smrčač med spanjem občasno preneha dihati. Pavze se imenujejo apneje in lahko trajajo od 10 pa do celo 120 sekund. Ker v času apnej pade zasičenost kisika v krvi, je ta bolezen pogubna za vse organske sisteme telesa.
Pri OSA gre za dinamično zaporo zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem. Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali mandeljni .
Prekomerna telesna teža je eden od najpomembnejših dejavnikov za smrčanje in apneje v spanju. Najbolj dovzetni so ljudje s centralno debelostjo in kratkim zamaščenim vratom. Ti ljudje imajo, zaradi debelega maščobnega sloja pod sluznico zgornjih dihal, zožena ali celo pretežno zaprta dihalna pota.
Kdo je še kandidat za obstruktivno apnejo v spanju? Bolniki s sladkorno boleznijo tip 2, s kronično obstruktivno boleznijo dihal in tisti, ki večkrat s težavo dihajo skozi nos ponoči.
Bolniki s OSA ponoči smrčijo, se premetavajo po ležišču , se prekomerno znojijo in se večkrat zbujajo v paniki pomanjkanja sape. Partnerji pa opažajo, da smrčači večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zakinkajo tako doma kot na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj učinkoviti, so depresivni, upada jim spolna moč. So velikokrat povzročitelji delovnih in prometnih nezgod.
Kaj vas mora zaskrbeti?
Če ponoči smrčite, če med smrčanjem nehate dihati in se zjutraj zbujate utrujeni, neprespani. V tem primeru se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom.
Za orientacijo lahko izpolnite vprašalnik o verjetnosti motenj spanja, t.i. ESS vprašalnik. Dobite ga lahko tudi na povezavi www.apneja.si. Če po vprašalniku presežete 10 točk, vam svetujemo obisk pri specialistu za motnje spanja.
DIAGNOSTIKA
Diagnostika motenj spanja temelji na:
Polisomnografiji, diagnostičnem postopku , ki preko noči zaznava delovanja različnih bioloških sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolnišnici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje spanja. Na bolnika se pričvrstijo senzorji , ki spremljajo delovanje možganov, premikanje oči, čeljustnih mišic, gibanja nog, premikanje prsnega koša in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lege telesa med spanjem. Zaznavajo tudi smrčanje, srčni utrip in zasičenost krvi s kisikom,
ali na:
Poligrafiji spanja, diagnostičnem postopku podobnemu kot polisomnografija, vendar omejenemu predvsem na diagnostiko OSA. Ne zaznava električne aktivnosti možganov in telesnih mišic, ostalo pa enako kot polisomnografija. Ta se lahko v celoti opravi tudi ambulantno, brez potrebe obiska bolnišnice. Poligraf, napravo velikosti mobilnega telefona in senzorje, vam strokovno osebje v ambulanti pritrdi na prsni koš. Z napravo spite doma v svojem okolju in v svoji postelji. Naslednji dan se iz spominske kartice, ki je v poligrafu, preko računalnika zaznajo dogajanja med spanjem.
ZDRAVLJENJE
Zdravljenje OSA je več nivojsko in vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje pomirjeval in uspaval, pitje alkohola, včasih pa je potrebno dodatno zdravljenje z aparaturami, ki proizvajajo nadtlak v dihalih (CPAP).
ČE NE ZDRAVIMO?
Nezdravljene apneje v spanju povzročajo visok krvni tlak, obolenja srca, motnje srčnega ritma, neurejenost sladkorne bolezni in izrazito nihanje krvnega sladkorja ponoči, dovzetnost do možganske kapi, depresije, kronično utrujenost, umsko upočasnjenost in prezgodnjo smrt.
KAKO SE KAŽE SINDROM OSA:
• Smrčanje in/ ali prenehanje dihanja ponoči
• Nekakovosten spanec brez sanj in pogostim prebujanjem
• Premetavanje po ležišču in prekomerno znojenje
• Občutek dušenja in zasušenosti grla
• Jutranji glavoboli in upočasnjenost
• Prekomerna zaspanost in utrujenost preko dneva
• Slaba koncentracija, depresivnost in otopelost
• Manjša delovna ali učna vnema
• Pogoste sovpadajoče bolezni, kot je visok pritisk, debelost, obolenja srca in kronični bronhitis.
PRIPOROČILA ZA ZDRAVO SPANJE:
• Uporabljajte svojo posteljo. V postelji ne glejte TV in se ne prehranjujte. Branje v postelji pred spanjem ni moteče za nadaljnji spanec.
• Zjutraj vstajajte približno ob isti uri.
• Ne spite preko dneva!
• Ne jemljite uspaval ali poživil.
• Dobrodošla je jutranja telesna aktivnost. Pozno popoldne ali zvečer je športna dejavnost nezaželena.
• Dobro uro pred spanjem si privoščite vročo kopel. Ohlajanje telesnega jedra po kopeli bo blagodejno vplivalo na sen.
• Potrebna je prilagojena trdota ležišča in ustrezna zračnost zgornjega sloja ležišča.
• Dve uri pred spanjem ne uživajte hrane bogate z ogljikovimi hidrati in maščobami.
• Pet ur pred spanjem ne uživajte čokolade, coca cole, kave oz. ne kadite.
• Če s težavo zaspite, ne berite v postelji več kot pol ure pred spanjem. Čtivo naj ne bo zahtevno, vsekakor ne strokovno.
• Če ste negotovi, da nebi zjutraj zaspali, si priskrbite budilko. Podzavestna skrb slabi spanec.
• Spalno okolje naj ne bo pretoplo (okoli 19-21 stopinj Celzija).
• Toplo mleko ali živila z visoko vednostjo aminokisline triptofana (banane), lahko pomagajo zaspati.
• Nekateri prisegajo, da je med spanjem glava obrnjena proti severu.
• Če se vam ponoči zapirajo ali sušijo nosni hodniki, jih pred spanjem navlažite z kapljicami fiziološke raztopine.
Prim. mag. Igor Koren, dr. med., Pulmološka in internistična ambulanta (pulmologija, alergologija, motnje spanja), Slovenj Gradec, spletna stran: www.pulmolog.com.