Milan 
Težave pri dojenju
Dojenje predstavlja naraven način hranjenja otroka. Čeprav se velika večina mater potrudi, da se dojenček čim prej prisesa na prsi, pa je včasih dojenje precej težavno. Cvetka Skale, predsednica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, ki je zaposlena na Odseku za neonatalno pediatrijo Ginekološko porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje je med drugim pojasnila, da se splača potruditi. Ob pravi podpori in z nekaj potrpljenja lahko dojenje predstavlja čudovito izkušnjo tako za mater kot za otroka.
Kje so običajno vzroki, da nekatere mamice enostavno nimajo dovolj mleka za svojega otroka oziroma ga sploh nimajo?
Po podatkih v strokovni literaturi je zelo nizek delež mater, ki nimajo dovolj mleka za svojega otroka (nekatere bolezni, zdravila …). Mnogokrat gre namreč za navidezno pomanjkanje mleka, ki nastane zaradi materine napačne razlage otrokovega vedenja, kot npr. otrokova zahteva po pogostem dojenju ali pa če je otrok še vedno nemiren po prenehanju dojenja.
Vsekakor pa je količina mleka najbolj odvisna od števila in dolžine podojev. Kajti, bolj ko se dojka prazni, večja je spodbuda za nadaljnjo tvorbo mleka.
Včasih pa je lahko tudi obratno. Mamice imajo mleko, ampak otrok noče sesati – ne zna, nima tako razvitega sesalnega refleksa, ima mamica vdrto bradavico …
Če ima otrok težave pri tem, da pravilno zagrabi dojko in nato sesa, je potrebno materi zagotoviti, da to ni njena napaka. Otrok se bo počasi, s potrpljenjem in vajo gotovo naučil pravilnega sesanja pri prsih. Prvih šest tednov je čas prilagajanja med materjo in otrokom, ki navadno postaneta dobro uigran par. Nekaterim materam uspe to hitro in zlahka, druge pač morajo vložiti za isti uspeh več truda.
Kadar otrok noče prijeti dojke, lahko mati iztisne nekaj kapljic mleka, bradavica postane vlažna in bolj napeta, zato za otroka morda bolj vabljiva.
Včasih pomaga, če mati otroku, ki noče sesati, vstavi v usta svoj prst, blazinica materinega prsta je obrnjena proti otrokovemu nebu. Roke morajo biti dobro umite, nohti postriženi. Otrok prične zaradi draženja jezika sesati prst, mati mu ga izmakne in ga hitro pristavi na dojko.
Če nikakor noče sesati, lahko pomagamo tako, da mu na jeziček z brizgalko ali kapalko nakapljamo nekaj kapljic prekuhane vode. Otrok naredi požirek, refleksna posledica požiranja pri njem je sesanje in otroka lažje pristavimo k dojki.
Matere z vdrtimi ali ploskimi bradavicami v večini primerov že vnaprej pričakujejo težave pri dojenju, zato je zelo pomemben pravilen zdravstveno vzgojni pristop do matere. Najpomembnejše je, materi obrazložiti, da se otrok doji, kar pa je nekaj drugega kot samo sesanje bradavice.
Katere so najpogostejše težave, s katerimi se mamice spopadajo pri dojenju in katera težava zahteva obisk pri zdravniku?
– Včasih matere povedo, da jih bolijo bradavice. Dojenje ne sme boleti oziroma naj ne bi bolelo. Največkrat je vzrok bolečih bradavic nepravilno pristavljen otrok. Bradavice lahko sčasoma postanejo poškodovane ali razpokane. Poškodovane bradavice lahko pomenijo dokaj veliko težavo pri dojenju. Pomagajo lahko lanolinske kreme, ki jih je potrebno nanesti na bradavico s čistimi rokami in v tanki plasti.
– Redkeje ima otrok v ustih soor, ki ga je prenesel na bradavice, običajno je potreben obisk pri zdravniku.
– Včasih je lahko vzrok bolečih bradavic prekratka podjezična vezica pri otroku. Zaradi nje otrok ne more iztegniti jezika preko spodnje ustnice, posledično ne zajame dovolj materine bradavice in kolobar dojke, nepravilno sesanje nato povzroči poškodbo in bolečino v bradavici.
– Prve dni po porodu običajno pride do spontanega navala mleka. Dojka je takrat težka, polna, mati ima velikokrat občutek »tiščanja« oz. pritiska v dojki. Pomagajo topli obkladki pred dojenjem, pogosto in pravilno pristavljanje otroka, po dojenju pa za krajši čas hladni obkladki.
– Zastojna dojka – literatura o dojenju opisuje zastojno dojko kot normalno stanje, za katerega je značilna boleča, otečena dojka zaradi nenadoma povečanega volumna mleka. Pomagajo topli obkladki pred dojenjem, pogosto in pravilno pristavljanje otroka, po dojenju pa za krajši čas hladni obkladki.
– Pogosto je vzrok za slabše iztekanje mleka fizična zapora mlečnih vodov med dojenjem. Take zapore lahko nastanejo zaradi pritiska od zunaj, kot so npr: tesen modrček, pritisk materinega prsta na dojko med dojenjem ali tudi otrokove roke.
– Mastitis – je pogosta komplikacija, ki se lahko prepreči. Je vnetje dojk, navadno povezano z dojenjem. Lahko je akutno ali kronično, pogosto povezano s slabim načinom dojenja. Zanj je značilna temperatura več kot 38,5, mrzlica, bolečina, sistemska bolezen ter roza, boleča, vroča, otečena površina dojke, zahteva obisk pri zdravniku.
– Pretirana storilnostna naravnanost matere po porodu je lahko velika težava, ki moti in ovira dojenje.
Kako dolgo naj mamica vztraja z dojenjem, če ima resnično zelo boleče prsi, je nagnjena k nastanku mastitisa, krvavi iz kolobarja …
Tako boleče prsi kot poškodovane bradavice in mastitis so obvladljivi in ozdravljivi ob primerni terapiji in negi. Vendar so to stanja, ki malokrat izzvenijo od danes na jutri, tako, da sta mnogokrat potrebni potrpežljivost in vztrajnost.
Naj še povemo, da velikost dojk nikakor nima vpliva na količino mleka …
Kot smo že prej poudarili, največji vpliv na količino mleka ima pogostost in dolžina podojev…
Ob zaključku najinega pogovora naj le še opozoriva, da je pri dojenju zelo pomembna podpora okolja, kajne?
Vsekakor potrebuje doječa mati pri dojenju podporo in zaščito. Zelo pomembna je podpora očeta otroka, družine, svojcev …V porodnišnici ji morajo podporo in pomoč pri dojenju zagotoviti zdravstveni delavci. Prav tako morajo biti vse matere seznanjene z oblikami in načini pomoči pri dojenju po odpustu iz porodnišnice. Pomoč po odpustu zagotavljajo porodnišnice, ki matere seznanijo s telefonskimi številkami, kamor le – te lahko pokličejo kadarkoli, nadalje pomagajo patronažne medicinske sestre, v otroškem dispanzerju…Prav tako se lahko obrnejo na Mednarodno pooblaščene svetovalce za laktacijo –IBCLC, seznam je na voljo na spletu ter na Društvo za podporo in pomoč doječim materam, kjer delujejo svetovalke La Leche League Slovenije.
Na splošno pa velja, da podporo doječim materam nudimo vsi: svojci, zdravstveno osebje in tudi širša javnost. Vsi skupaj se moramo truditi in ustvarjati klimo, ki bo opredelila dojenje kot popolnoma naravni in normalni proces v človekovem življenju.
Pomembno je še, da ne pozabimo, da na svetu ni mlečne formule, ki bi otroku nadomestila vse, kar mu nudi materino mleko, ki ustreza točno določenim potrebam točno določenega otroka.