Začelo se je že zjutraj, ko vas je nekdo zaparkiral na parkirišču, potem ste 20 minut iskali prosto parkirno mesto. Ta dan imate težave z dostopom do interneta, ker vam popravljajo napeljavo. Odgovoriti morate na najmanj 20 e-mailov …
Osebni trener Mito Šinkovec, www.mito.si
Situacija je napeta, dokumentacijo bi bilo treba že oddati, telefon neprenehoma zvoni. Povrhu tega pa se vam je pokvarila klimatska naprava. Šef je nepopustljiv, od vas zahteva končane projekte. Spet boste do večera v službi, za malico ni časa … Scenarij je sicer izmišljen, vendar če bi ga nekomu opisal, bi se brez dvoma strinjal, da je takšno delo res stresno.
Kaj je stres?
Stres je odziv telesa na morebitne škodljive dražljaje iz okolja. Dražljaji, ki povzročajo stres, so lahko različni: ropot, bolezen, žalost, pritisk v službi ali kaj drugega. Telo se na takšne dražljaje ponavadi odziva s tako imenovano alarmno reakcijo, pospeši se delovanje srca in dihanje, povečata se krvni tlak in mišična prekrvitev, povečajo se budnost, previdnost in pozornost, zmanjšata se občutek za bolečino in apetit.
Te spremembe omogočijo, da se človek čim bolj pripravi na obrambo, pa naj bo to boj ali beg pred nevarnostjo. Dejstvo je, da je v današnjem svetu težko najti službo, kjer stres ne bi bil vsakdanji spremljevalec. Živimo hitro in prav na vseh življenjskih področjih se od nas zahteva maksimum. Informacijska tehnologija pa je dosegla, da smo prek naših mobilnih telefonov in računalnikov dosegljivi prav vsepovsod in kadarkoli.
Stres ni nujno vedno slab
Človek določeno mero stresa potrebuje. Stres povezujemo z adrenalinom. Adrenalinske dogodivščine pa si nekateri privoščijo za zabavo. To pomeni, da je stres lahko tudi zabaven. Lahko nam pomaga in poskrbi, da smo budni, motivirani in učinkoviti. Stres koristi pri osebni rasti, pomaga nam, da se spreminjamo v preudarno, zrelo osebo.
Če se zazremo v preteklost, lahko vidimo, da so se nekatere največje težave in stresne situacije na koncu izkazale za najboljše priložnosti v našem življenju. Pri vseh stresnih situacijah je bistvenega pomena, kako na določeno situacijo gledamo. Večina stresa, ki ga občutimo, izvira iz našega odnosa do težav.
Ko je stresa preveč, pomaga gibanje
Problem nastane, kadar je stresa preveč, nič pa ne naredimo, da bi ta stres zmanjšali. Pri preprečevanju stresa in odpravljanju njegovih posledic je najboljša alternativa telesna aktivnost, ki je toliko bolj učinkovita, če jo hkrati kombiniramo z različnimi tehnikami sproščanja. Posledice stresa se lahko v nas akumulirajo in nato sčasoma povzročijo izgorelost.
Stres je neizogibna reakcija organizma na določeno stresno situacijo, kar pa ne moremo trditi za izgorelost, ki je pravzaprav negativna reakcija na kronični stres. Najbolj so izgorelosti izpostavljeni poklici, ki se ukvarjajo s pomočjo ljudem, kot so pazniki v zaporih, socialni delavci, psihoterapevti.
Pojav izgorelosti ali izpraznjenosti je v svoji kompleksnosti mogoče proučevati z več vidikov. Tako lahko opisujemo simptome na področju telesnega delovanja, čustvenega doživljanja, vedenja, mišljenja in stališč. Vsak posameznik lahko na obremenitve v poklicu reagira po svoje, v skladu s svojo telesno konstitucijo, zdravjem, osebnostno strukturo in v interakciji s specifičnostmi poklicne obremenitve.
31