Milan 
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok za demenco, napredujočo možgansko bolezen, ki prizadene predvsem starejše ljudi. Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležujemo danes, sicer pa je Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen letos prvič ves september označilo za mesec osveščanja in povečanja prepoznavnosti demence.
Pojav demence in Alzheimerjeve bolezni je zaradi starajočega se prebivalstva v visokem porastu. V Evropi je imelo Alzheimerjevo bolezen 4,7 milijonov ljudi. Do leta 2030 pa se pričakuje, da bo ta številka zrasla na osem milijonov in do leta 2050 na okoli 12 milijonov bolnikov, na svetovni ravni pa na 115 milijonov bolnikov.
Najbolj očiten znak demence je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Pogosto je prizadeta tudi bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru. Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje, učenja novih vsebin, mišljenje je osiromašeno in togo. Predvsem pozneje se opisanim simptomom lahko pridružijo psihične motnje.
A pešanje spomina ne pomeni nujno še Alzheimerjeve bolezni ali demence. Vzroki za motnje spomina so različni, lahko so tudi normalen del starosti. Pozorni moramo biti predvsem na spremembe, ki vplivajo na normalen potek vsakdana in z njim povezane aktivnosti.
Vzrok za Alzheimerjevo bolezen še ni znan, prav tako še ni zdravila za to. A nove raziskave kažejo na povezanost med stresom in to boleznijo. “Res je, da večina ljudi zboli za Alzheimerjevo boleznijo zaradi tega, ker dosežejo višjo starost. Vendar je jasno, da pojavnost Alzheimerjeve bolezni ni izključno posledica dednih dejavnikov, pač pa bi lahko stres pri tem igral tudi pomembno vlogo,” je na junijskem kongresu nevrologov v Pragi povedal ugledni brazilski strokovnjak na področju demenc Edgardo Reich.
Povezavo med stresom in pojavnostjo te bolezni je potrdil tudi v eni od svojih študij. “Stres je verjetno eden izmed sprožilcev za prve simptome demence,” je povedal Reich. Čeprav bi za dokončno potrditev potrebovali nadaljnje študije, pa je že sedaj po njegovih besedah očitno, da bi morali več pozornosti nameniti čustvenemu in duševnemu zdravju ljudi, predvsem pa starejših.
Vir: STA