Milan 
Sandi Luft, dr. med., spec., dermatolog iz Derma centra Maribor že vrsto let opozarja na negativne posledice pretiranega izpostavljanja soncu. Poškodbe UV žarkov moramo jemati resno in o škodljivosti izpostavljanja soncu je nedvomno treba razmišljati, kar pa ne pomeni, da se je treba zapreti v sobo in čakati na konec poletja. »Ali pa si rezervirati dopustu v Postojnski jami,« duhovito pripomni.
Zdi se, da je sonce veliko bolj nevarno kot je bilo včasih …
Dejstvo je, da smo veliko bolj izpostavljeni soncu v svojem prostem času, pred več desetletji temu ni bilo tako. Ni bilo navade potovati na jug, se sončiti z namenom pridobivanja rjave barve kože, izvajati športne aktivnosti na prostem itd. Takrat so se ljudje bolj ukvarjali s svojim lastnim preživetjem. Delo na prostem so opravljali zjutraj in zvečer, zmeraj oblečeni, rjava barva kože je bila znak nižjega socialnega sloja in nezaželena. Povečana nevarnost je tudi zaradi ozonske luknje, na katero smo v zadnjem času kar malo pozabili. Letos spomladi je bila tudi nad Slovenijo, tako trdijo meteorologi.
Menite, da se tega ljudje dovolj zavedamo?
Večinoma se ne, saj staranje kože in kožni rak ne bolita. Spremembe se zgodijo počasi. Po dveh desetletjih občasnega pretiravanja z barvo kože in neizvajanjem zaščitnih ukrepov so posledice vidne kot lise, drobne gube, izrastki, žilice, rdečina, pa vse do predstopenj kožnega raka in raka. Tudi število t.i. pigmentnih znamenj se povečuje na občasno osončeni koži trupa.
Škodljivi vplivi sonca se v koži kopičijo iz leta v leto. Prej kot smo izpostavljeni UV žarkom – na primer že kot otroci -, prej bomo občutili te škodljive posledice?
Seveda. Koža si zapomni takšne dogodke. Ena močna opeklina hrbta, nadlahti, nosu in lic je dovolj, da se pojavijo sončne pege, ki jih imamo celo življenje. Spremembe, ki so očem nevidne, vodijo v še hujše posledice, kot je nekaj prej omenjenih lis na koži.
Fotostaranje, o katerem mnogi žal premalo vedo, je proces, ki se dogaja vsak sončni dan. Končni rezultat tega prav gotovo ni všeč nikomur. Bolj dolgo traja vpliv UV žarkov sonca (ali solarija) na kožo, hujše so posledice.
Vemo, da je sonce vir vitamina D, ki je zelo pomemben v našem telesu. Kako torej poskrbeti, da smo mu ravno prav izpostavljeni?
Vitamin D pri zdravih, aktivnih ljudeh, ki se gibljejo na prostem, ni treba nadomeščati ali skrbeti zanj, saj ga pridobijo mimogrede. Zadostuje izpostavljenost obraza, podlahti in rok. Nadomestila potrebujejo osebe, ki so nepokretne, doječe matere, tiste z znaki rahitisa, z boleznijo ledvic in osebe, ki se zdravijo s kortikosteroidi. Po 50. letu proizvodnja vitamina D v koži pade, zaščita pred soncem s procesom pigmentacije kože prav tako, zato je za te osebe sonce še bolj škodljivo kot v mladosti. Priporočamo prehranske nadomestke, če je nivo v krvi nizek. Meritve nivoja vitamina D opravimo pozimi, ko ni mnogo sonca. Pri nas je ta meritev dostopna v večjih laboratorijih javnih zdravstvenih zavodov in tudi v zasebnih.
Vsako leto v predpoletnem času veliko beremo o pomembnosti zaščite pred soncem. Pa vendarle, lahko opozorite na glavne načine, s katerimi se lahko obranimo posledic UV žarkov?
Dermatologi zaščito pred soncem povzemamo v treh stebrih:
1. Zadrževanje v senci in izogibanje zadrževanja na prostem v času najmočnejšega sončnega sevanja.
2. Uporaba oblačil in pokrival.
3. Uporaba zaščitnih krem.
Vemo, da porjavela polt pomeni že poškodovano kožo, a je kljub temu v našem prostoru še vedno priljubljena.
Priljubljenost porjavele kože je moda, ki lahko veliko stane. Na srečo vsak ne zboli za kožnim rakom, prav vsakega ljubitelja sonca pa doleti fotostaranje. Tega si zagotovo nihče ne želi, saj ni v skladu z estetskimi smernicami v javnosti kazati sivo, nagubano kožo, posuto z lisami izrastki, žilami in gubami. Ljudje veliko denarja namenijo kozmetičnim kremam, vendar čudeža ni. Podobno, kot so bili v preteklosti vzor filmski idoli s svojo zagorelo poltjo, bi lahko bile tudi danes zvezde iz Hollywooda, ko svetijo na rdečih preprogah s svojo belo poltjo.
Ali se v tem primeru porjavitve poškoduje le povrhnjica kože? Verjetno je to manj nevarno kot če gre poškodba v globje plasti?
Porjavitev se dogaja v povrhnjici, kar omogoči delno zaščito pred prodiranjem UV žarkov v globlji del kože. Poškodbe se dogajajo v vrhnjici in usnjici. Porjavitev se sproži, ko UV žarek prodre v jedro celice, kjer povzroči poškodbo. Celica se nato brani s proženjem procesa pigmentacije.
Tisti, ki imajo več pigmenta hitreje porjavijo …
Porjavitev kože je naravni obrambni mehanizem kože pred UV žarki. Kožni pigment melanin se sprosti in zaščiti najprej jedra celic, kar opazimo kot takojšnjo porjavitev, ki se zgodi hitro po izpostavljanju soncu. Bolj globoka in dalj časa trajajoča porjavitev se zgodi v nekaj dneh, ko pride do novotvorbe kožnega pigmenta. Osebe s temnejšo poltjo hitreje in močneje porjavijo in imajo boljšo naravno zaščito pred UV žarki, to še vseeno ni izgovor za nezaščito pred soncem.
Najskrajnejša posledica sonca je kožni rak. Kako ga lahko zasledimo in v kolikšni meri je ozdravljiv?
Obstaja več oblik kožnega raka in le nekateri od njih so povezani s posledicami sončenja. Če opazimo spremembo na koži v oblik lise ali drobne bunčice, ki se postopoma spreminja, je asimetrične oblike, rožnato rdeče ali rjavo črne barve , ki občasno krvavi, jo pokažite zdravniku. Na srečo je velika večina kožnih rakov popolnoma ozdravljivih v začetni fazi. Pacientom svetujemo samoopazovanje kože in znamenj vsake tri mesece, saj lahko tako spremembe opazimo dovolj zgodaj.
Ali so osebe, ki imajo na koži veliko bradavic, materinih znamenj ali drugih pigmentnih znamenj bolj podvržene kožnemu raku kot ostali?
Pigmentna znamenja so široko uporabljeno poimenovanje večinoma rjavo obarvanih lis ali izrastkov na koži. Dermatologi med njimi ločimo več različnih diagnoz. Melanocitni nevusi so pogoste kožne spremembe, večinoma simetrične, na otip gladke, v nivoju kože, okrogle ali ovalne oblik, enakomerno rjave barve, gladkih robov. Pojavijo se v prvem in drugem desetletju življenja, v večjem številu pri osebah, ki se občasno izpostavljajo soncu. V kolikor se ne spreminjajo, te same po sebi niso nevarne, vendar če jih je na koži več kot 50, je znano, da so takšne osebe bolj podvržene nastanku eni od oblik kožnega raka, melanoma.
Baje v Avstraliji prodajajo sončne kreme v ogromnih, več litrskih embalažah. Nam lahko pojasnite, koliko je količina pomembna za učinek zaščitne kreme ali spreja? Jo nanašamo premalo?
Če želimo imeti na koži povsod isto stopnjo zaščitnega faktorja, kot je napisan na embalaži, moramo nanesti enakomeren nanos kreme. Pri odrasli osebi je to okoli 35 ml zaščitne kreme. Nanos se ponavlja na 2 uri, če smo ves čas izpostavljeni soncu, oziroma pa vsakem kopanju. Po mojih ugotovitvah so zelo redki, ki to zaščito tako dosledno izvajajo. Zaščtnih krem z dozirnikom količine na embalaži pri nas ni mogoče dobiti.
Toda pretirano mazanje verjetno zaradi vseh sestavin, ki so v kremah, tudi ni najbolj priporočljivo?
Proizvodnja zaščitnih krem je strogo nadzorovana in zato tukaj ni dvomov o ustreznosti. V preteklosti so se uporabljali nekateri kemični zaščitni filtri z majhno molekulsko maso, ki so prehajali v telo, vendar v zelo majhnih količinah, za katere nikoli ni bilo dokazano, da lahko škodljivo delujejo. Teh danes ni v sodobnih zaščitnih kremah, še zmerja pa se omenjajo v časopisnih objavah o škodljivosti zaščitnih krem in tako povzročajo nepotrebno zmedo. Danes so v uporabi novejši, širokospektralni kemični zaščitni filtri z veliko molekulsko maso, kot so Tinosorb in Mexoryl, za katere ni nobenih podatkov, da bi prehajali skozi kožo v telo. Fizikalni zaščitni filtri ne prehajajo v telo, v kolikor so njihovi delci dovolj veliki. Pogosto se jih uporablja za v kremah za zaščito otroške kože.
So tako imenovane naravne kreme za zaščito pred soncem manj učinkovite kot tiste, ki niso povsem biološke?
Sonce je tudi bio, a povzroča največ raka od vseh rakotvornih dejavnikov. Treba je postaviti mejo do, katere »bio« in »eko« koristi in kje začne škoditi. Če predpostavljam, da je glina eko in bio in se z njo namažete tako, da se koža ne vidi, ste zaščiteni z zelo visokim zaščitnim faktorjem. Vendar se pri tem umažete, izgledate zelo vpadljivo v svojem socialnem okolju, pri tem pa ne veste, kaj iz gline lahko deluje škodljivo. V glini se lahko nahaja marsikaj, v medicinsko preizkušenih zaščitnih kremah pa so zmeraj znane in preverjene snovi.
Kakšna je na primer razlika med sončno kremo s faktorjem 15 in faktorjem 50?
Zaščitna krema s faktorjem 15 nudi samo nekaj odstotkov manjšo zaščito od kreme s faktorjem 50. Kot sem prej omenil, je nanos zaščitnih krem praviloma količinsko pomanjkljiv in premalo pogost. Če upoštevamo slednje in uporabimo kremo s faktorjem 50, bo na koži kljub premajhnemu nanosu zaščitni faktor višji od 15. O zaščiti pred škodljivim delovanjem sonca pa lahko govorimo, če je na koži zaščitni faktor najmanj 15.
Kadar nas sonce kljub vsemu opeče, če morda zaspimo na plaži, kaj moramo storiti? Res pomaga, da se namažemo z jogurtom, pustimo nekaj časa in nato speremo?
Plaža ni prostor za spanje, sploh če se ne nahajamo v globoki senci. Kožo je v primeru sončne opekline treba dobro ohladiti, saj tem odvajamo toploto in umirjamo vnetje. Led ni primeren. Hladni obkladki ali jogurt iz hladilnika hladijo, ne pomirijo pa popolnoma vnetne reakcije, ki je nastala v koži. Sprva koristi tudi aloe vera gel, vendar ne več kot en dan. V lekarnah so na voljo losjoni z oznako »po sončenju«, ki vsebujejo antioksidante in protivnetne učinkovine, kar pomaga pri umiritvi kože.
Ob koncu naj še poudariva, da je že zdaj čas, da se zaščitimo, kljub ne preveč visokim temperaturam, kajne? Ni treba čakati do vročega poletja …
Zaščita pred soncem ni potrebna samo poleti. V Sloveniji moramo razmišljati o njej od marca do oktobra, potem pa še vsaj med smučanjem v sončnih dneh. Včasih se pošalim s kom, ki pove, da ima rad sonce. Odvrnem mu, da je ta ljubezen enostranska, saj ga sonce prav gotovo nima rado. (smeh)