Špela 
Vanja Slobodnik
Strokovnjaki opozarjajo, da se Slovenija po pojavnosti klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav, cepljenih pa je zgolj 12 odstotkov prebivalstva.
Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen osrednjega živčevja, ki jo povzroči vbod okuženega klopa in na zdravju pusti resne posledice. Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prvi znaki KME so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavi utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Po vmesnem izboljšanju nastopi druga faza bolezni, ki jo spremlja močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih celo hujše motnje zavesti. Možna pa je tudi ohromitev dihalnih mišic.
Redko je okužba možna tudi s pitjem nepasteriziranega mleka
Prof. dr. Franc Strle, dr. med., spec. internist in infektolog, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, opozarja: »V Evropi za posledicami klopnega meningoencefalitisa umre približno en odstotek ljudi, pri petih odstotkih pa se pojavijo ohromitve. Pri tretjini ljudi ostane postencefalitični sindrom, kar pomeni, da imajo težave z zbranostjo, se tresejo, trpijo zaradi glavobolov in nekatere paciente ti znaki spremljajo do konca življenja. Zdravila proti klopnemu meningoencefalitisu žal ni, zato lahko zdravimo le posamezne simptome. Najučinkovitejšo zaščito predstavljata cepljenje in zmanjšana izpostavljenost. Opozoriti moram, da je okužba možna tudi s pitjem nepasteriziranega mleka, kar je sicer redkost, vendar pa takšne primere beležimo tudi v Sloveniji.« Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo močni glavoboli, vrtoglavice, pareze, ohromelost, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. V sicer redkih primerih pa bolezen lahko povzroči tudi smrt pacienta. Bolezen v večini primerov zahteva hospitalizacijo in dolgotrajno okrevanje, močno pa vpliva tudi na kakovost življenja po okrevanju.
Moški obolevajo pogosteje kot ženske
Jurij Karapandža, dr.med., spec. fiz. in rehab. medicine iz Razvojne nevrološke ambulante Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica o posledicah bolezni: »Sam se pogosto srečujem s posledicami bolezni, ki bolnike pogosto postavijo na trdna tla. Pri kar polovici pacientov, ki so se okužili s klopnim meningoencefalitisom, so poškodovane možganske ovojnice, pogosto pa se pojavijo tudi motnje koordinacije in ohromelost okončin. Veliko pacientov pa tovrstne posledice žal spremljajo celo življenje.« Tveganju za okužbo s KME so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej pa tisti, ki živijo na območjih, kjer je verjetnost okužbe s KME pogosta oziroma se veliko gibajo v naravi. Obolevnost se premika v starejše starostne skupine. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je bila v letu 2011 skoraj polovica zbolelih starejša od 55 let. Zbolelo pa je tudi pet otrok mlajših od pet let ter 17 otrok v starosti od pet do 14 let. Moški obolevajo pogosteje kot ženske.
Cepijo se lahko že enoletniki
Za KME obolevajo tudi otroci, pri katerih je okužba z virusom KME najpogostejši povzročitelj meningoencefalitisa. Bolezen pri otrocih poteka podobno kot pri odraslih, dva odstotka otrok pa ima zaradi okužbe z virusom KME prizadeto hrbtenjačo. Eva Brecelj, dr. med., spec. pediatrije, vodja službe za varstvo otrok in mladine v zdravstvenem domu Nova Gorica opozarja na zaščito otrok pred KME: »Pri otrocih inkubacijska doba od okužbe do izbruha bolezni traja 12 dni. Pri malem otroku je potek bolezni sicer lažji, vendar pa se že pri otrocih, ki so stari sedem ali več let, verjetnost za težji potek bolezni statistično zelo poveča, lahko tudi do te mere, da otrok potrebuje intenzivno bolnišnično oskrbo in celo umetno predihavanje. Tudi otroke od enega leta dalje lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Pediatri si prizadevamo, da se delež cepljenih otrok v Sloveniji zvišal, zato starše spodbujamo, da razmislijo tudi o cepljenju otrok proti klopnemu meningoencefalitisu, ki je pri nas sicer neobvezno.«
Slovenija sodi v evropski vrh
Slovenija sodi med evropske države z najvišjo stopnjo obolevnosti za KME, saj pri nas zboli v povprečju 260 oseb na leto. Najbolj ogroženi sta Koroška in Gorenjska, porast okužb s KME pa je v zadnjih letih zaznati tudi na področjih, kjer so bile v preteklosti manj pogoste. V Sloveniji je bilo leta 2011 prijavljenih 247 primerov KME. Kljub visoki verjetnosti okužbe je v Sloveniji še vedno cepljenih premalo ljudi, zgolj 12 odstotkov. Zato je ključnega pomena osveščanje laične in strokovne javnosti o bolezni, njenih posledicah in preventivni zaščiti ter čim večja dostopnost cepljenja.
Zakaj ne bi šli po poti Avstrije?
Mario Fafangel, dr. med. iz ZZV Nova Gorica opozarja na veliko verjetnost okužbe s KME: »Za klopnim meningoencefalitisom vsako leto zboli približno 12 tisoč ljudi po svetu, v zadnjih 30 letih pa se je obolevnost za KME v Evropi povišala za kar 400 odstotkov. V Sloveniji se vsako leto s prvim odmerkom cepiva zaščiti le en odstotek ljudi, zato dvig stopnje precepljenosti prebivalstva poteka počasi. Na ZZV Nova Gorica si prizadevamo, da bi prebivalcem lahko omogočili cepljenje proti KME po nižji ceni skozi vse leto. Smo tudi pobudniki ideje, da bi cepljenje proti KME podprla država, kot je to na primer naredila Avstrija.« Najučinkovitejšo zaščito pred KME predstavlja cepljenje. Strokovnjaki ga priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej. Za učinkovito zaščito je nujno prejetje treh odmerkov cepiva, pri čemer drugi odmerek sledi prvemu v obdobju enega meseca, tretji odmerek pa osebe prejmejo čez šest do dvanajst mesecev. Poživitveni odmerki so potrebni čez tri leta, kasneje pa na pet let, da se ohrani ustrezen nivo zaščite.
Klop se nam lahko prisesa tudi na domači terasi
Doc. dr. Marko Vudrag, dr. med., spec. higiene, v. d. direktorja ZZV Nova Gorica ob tem poudarja: »Klopa lahko staknemo tudi na domači terasi, zato strokovnjaki opozarjamo, da je nujno zvišati precepljenost prebivalstva. Slovenija je namreč področje, kjer se nahaja ogromno okuženih klopov. Strah pred neželenimi posledicami cepljenja je pri tem vsekakor odveč, saj cepljenje ne povzroča nič več stranskih učinkov kot katerikoli drugo zdravilo, lahko bi rekli, da celo manj. Bolečina na mestu cepljenja, rdečina in oteklina so normalne reakcije na cepljenje in pravzaprav dokaz, da cepivo deluje,« in dodaja: »Lahko bi rekli, da je cepljenje postalo žrtev svoje lastne uspešnosti. Zahvaljujoč cepljenju smo uspeli zajeziti nekatere nalezljive bolezni, s tem pa se je pozornost javnosti preusmerila na posledice, ki jih lahko povzroči cepljenje, namesto na posledice bolezni, ki so pravzaprav veliko hujše.«