Jelena 
Sara Sočan
Po daljšem obdobju lenarjenja ali vsaj ne preveč intenzivnega ukvarjanja s športom se skoraj gotovo srečamo z vnetjem mišice ali »musklfibrom«, kot ga radi imenujemo. Topa bolečina se običajno pojavi že naslednji dan, drugi dan po intenzivni fizični aktivnosti pa je najbolj močna.
Zdravnica družinske medicine Marija Vovk nam je povedala, da naše mišice sestavljajo mišične celice, ki jim navadno rečemo tudi mišična vlakna ali mišične vitre. »Gre za posebno vrsto celic, ki se po obliki precej razlikujejo od večine ostalih celic v našem organizmu, saj so zelo dolge, lahko celo nekaj centimetrov. Vsaka celica ima številna jedra, ki ležijo na obrobju mišice tik pod celično membrano.«
Vse je med seboj povezano
Ko naše mišice delujejo in so v pogonu, se v njih dogajajo številne aktivnosti. Kadar želimo mišično vlakno skrčiti, najprej pripotuje po živčnem vlaknu do mišičnega vlakna iz hrbtenjače električni impulz. »Na stiku ali sinapsi med živčno in mišično celico sledi pretvorba iz električnega v kemični signal v obliki sprostitve živčnega prenašalca ali nevrotransmiterja,« pojasnjuje zdravnica.
Mlečna kislina ni nič kriva
In kakšno vlogo ima pri tem mlečna kislina, ki jo pogosto omenjamo, ko nas bolijo mišice? »Pri samem vnetju mišice nima nobene neposredne vloge. Že pred nekaj desetletji so namreč ugotovili, da mišice med delom proizvajajo znatne količine mlečne kisline oziroma laktata. Razlog je v tem, da določena vrsta mišičnih vlaken večino sinteze ATP opravi brez prisotnosti kisika s pomočjo glikolize, katere končni produkt je mlečna kislina. Vendar pa ta mlečna kislina zelo hitro zapusti mišice in jo krvni obtok odnese po telesu,« razlaga sogovornica in dodaja, da sta srce in jetra sposobna mlečno kislino oksidirati in jo uporabiti kot gorivo pri porabi kisika. »Vsak med nami se je že srečal s stanjem, ki se mu reče kisikov dolg in do katerega pride po kratkem, hitrem teku. Takrat oksidacija laktata v jetrih in srcu zahteva več kisika kot med samim tekom, kar opazimo kot zadihanost. Pri vajah, kjer so naše mišice močno napete dlje časa, je pretok krvi skozi mišico zmanjšan ali celo prekinjen. Laktat zato ostaja v mišici in posledica je draženje živčnih končičev in občutek pekoče bolečine.« Pekoča bolečina izgine kmalu potem, ko mišico sprostimo in kri odnese mlečno kislino po telesu. Danes je hipoteza, da kopičenje mlečne kisline povzroči nastanek mišičnega vnetja, že popolnoma ovržena.
Malo vnetja mišico okrepi
Mišična vnetja so le signal, da je mišica prešibka in premalo elastična. Po poškodbi zato pride do popravljanja in izgradnje mišičnih vlaken, kar običajno traja kak teden dni. »Na delih, kjer so bile poškodbe, se debelina vlaken rahlo poveča, za precejšen delež pa se podaljšajo tudi sama mišična vlakna. Rezultat je večja in močnejša mišica, ki najbolje deluje pri višji sili in pri večjem raztegu. Zato po bolečem začetku enaki ali celo težji izleti v hribe ne povzročajo več takšnega vnetja,« pojasnjuje Vovkova. Vseeno pa morate vedeti, da je delno poškodovana mišica, dokler se poškodba ne zaceli, šibkejša. »Če bi nadaljevali z velikimi obremenitvami, bi si lahko povzročili hude poškodbe in celo pretrganje mišice, kar pa je treba zdraviti v bolnišnici. Zato naj velja, da je malo mišičnega vnetja je sicer boleče, a tudi koristno za mišice, medtem ko pretiravanje v nobenem primeru ni dobro,« je pogovor zaključila strokovnjakinja.