Milan 
Humani papiloma virusi – HPV so skupina več kot 200 različnih DNA virusov, ki se večinoma prenašajo spolno in tako se z njimi okuži skoraj vsaka druga ženska in seveda tudi moški. Okužba je najpogostejša pri mladostnikih in mlajših odraslih. Okužba poteka brez znakov in ne povzroča začetnih težav in pravzaprav ne vemo, kdaj virus skozi majhno rano v sluznici prodre v naše telo. Pri večini okužba spontano mine, a 10 % okuženih z leti razvije pozne posledice, kot so predrakave in rakave bolezni materničnega vratu, penisa, zadnjika, zunanjega spolovila, grla ter genitalnih bradavic.
Primarij Darija Strah, dr. med.
Spolno prenosljive bolezni so v porastu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Najučinkovitejše preprečevanje okužbe je cepljenje. Je varno in učinkovito. Raziskave so že dokazale znatno manjši delež mlajše populacije, ki se je okužila z enim ali več tipov HPV ravno zaradi protiteles, ki so se razvila po cepljenju. Protitelesa so učinkovita obramba telesa, ko prvič pride v stik z virusom in okužba se v visokem odstotku prepreči. HPV cepivo je odobreno v 129 državah, 60 držav, med njimi tudi Slovenija, je cepljenje uvrstilo v nacionalni program. Konec leta 2015 je bilo po svetu uporabljeno več kot 205 milijonov doz cepiva. Od uvedbe cepljenja po posameznih državah se je pogostnost okužbe s HPV 16 in 18 močno zmanjšala. Učinkovitost cepljenja pri nastanku predrakavih sprememb na materničnem je najboljša, če se cepi dekle pred 17 letom, saj zmanjša nastanek bolezni za 75 %. Številne države, npr. Avstralija, Kanada in Avstrija so že uveljavile cepljenje tako deklic kot fantov z namenom, da se HPV virusi v celotni populaciji čim bolj izkoreninijo. Izračuni kažejo, da bi lahko popolnoma izkoreninili genitalne bradavice, predrakave in rakave spremembe na materničnem vratu, če bi se cepilo 80 % vseh deklic. A delež cepljenih šestošolk v Sloveniji se komaj približuje 44 %, vidne so razlike med posameznimi deli. Najnižja je precepljenost v Ljubljani, manj kot 28 %, kljub dejstvu, da za cepivo ni potrebno plačati iz lastnega žepa. Drugod po Evropi je delež cepljenih veliko višji. V Sloveniji sta bili na voljo dve cepivi, ki se razlikujeta v sestavi, od letošnjega septembra dalje pa imamo tudi možnost, da se cepimo z novim, devet-valentnim cepivom.
Dvo-valentno cepivo ščiti pred okužbo s HPV tipoma 16 in 18, ki povzročata 70 % raka na materničnem vratu in več kot polovico predrakavih sprememb hude stopnje, ki vodijo v raka.
Štiri-valentno cepivo ščiti pred okužbo s HPV tipoma 16 in 18 ter dodatno še proti okužbi s HPV tipoma 6 in 11, ki sta odgovorna za nastanek anogenitalnih bradavic, predrakavih sprememb na materničnem vratu blage stopnje in respiratorne papilomatoze v grlu.
Devet-valentno cepivo ščiti pred okužbo s HPV tipi 6, 11, 16, 18 ter dodatnimi tipi 31, 33, 45, 52 in 58. Cepivo tako dodatno prepreči razvoj raka na materničnem vratu kar v 90 %, večino predrakavih sprememb na materničnem vratu, raka na zunanjem spolovilu in anusu in anogenitalne bradavice. Najboljši imunski odgovor na cepljenje razvijejo deklice in dečki v starosti od 9 -16 let, zato je predlagano cepljenje šestošolk v Sloveniji najbolj primeren čas. Cepljenje je primerno tudi za dečke, saj se zmanjša možnost, da se jim razvijejo genitalne bradavice ter predrakave ali rakave spremembe penisa kasneje v življenju. Dečki pri nas niso vključeni v nacionalni program, a je cepljenje priporočljivo.
Vzroki za nizko precepljenost v Sloveniji niso raziskani. Dejstvo, da je okužba s HPV virusi spolno prenosljiva bolezen, ki pa je izredno razširjena, bega številne ljudi in po krivici stigmatizira tiste, ki jim okužbo dokažemo. Družba bi morala razviti pozitiven odnos do preprečevanja okužbe, ki je nujen dejavnik za nastanek kar nekaj oblik raka tako pri ženskah kot moških.
Diagnostični center Strah – prijazna ginekološka ambulanta
Primarij Darija Strah, dr. med.
www.strah.si