Milan 
Andreja Bednjički z inštituta ISERA skrbi za to, da so naši otroci na igriščih varni. Je namreč certificirana nadzornica za otroška igrala, zato smo jo prosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj, ki se nanašajo na brezskrbno preživljanje časa zunaj, na otroških igriščih.
TIA KEMPERLE
Zakaj menite, da so igrala na otroških igriščih dobra za otroke in njihov razvoj?
Otroško igrišče je prostor, ki je namenjen brezskrbni otroški igri. To pomeni, da so te lokacije predvidene, da otrok razvija svoje motorične sposobnosti in socialne veščine ter raziskovalno strategijo. Otroško igrišče je namreč učno okolje otrok. To območje mora biti za njihov razvoj tudi varno, kar pomeni, da so nevarnosti, ki jih otroci sami ne morejo identificirani, odstranjene. Na otroškem igrišču se pričakuje, da otroci padajo, se spotikajo ipd., skratka pridobivajo »bojne rane« na varen način. Zavedati se moramo, da so del otroškega odraščanja tudi zlomi, zvini, odrgnine ipd.
Kako naj starš, ki pride na otroško igrišče s svojim malčkom ve, da je le-to varno in da je pregledano s strani strokovnjakov oz. da je pridobljen certifikat skladnosti igralne opreme po zahtevah mednarodnega standarda … Mora biti to kje označeno. Če da, s kakšnim znakom?
Metodologija izvajanja letnega pregleda in podajanja informacij lastniku igrišča o ustreznosti, kakor tudi uporabnikov, je zelo različna. Sama namreč po izvedenem pregledu poleg poročila o ustreznosti igralnih naprav predam lastniku tudi identifikacijsko nalepko, ki jo namesti na vidno mesto igrišča, s katero podaja informacijo uporabnikom (predvsem staršem in skrbnikom), da je njegovo igrišče pregledala kompetentna oseba. To posledično pomeni, da je lastnik v primeru odstopanj od varnostnih zahtev, ki jih opredeljuje standard za zagotavljanje varnosti na otroških igralih (SIST EN 1176) seznanjen in da jih bo ali jih je že odpravil.
Potrebno je pojasniti dve stvari, in sicer: najprej govorimo o izpolnjevanju varnostnih kriterijev, ki jih mora izpolnjevati igralo predno ga proizvajalec da na tržišče. To dokazuje ali z Izjavo o skladnosti ali s Certifikatom, ki ga izda akreditirani organ. Kot drugo pa govorimo o ustrezni varnosti na igrišču. To pomeni, da igralo, ki je narejeno po varnostnih zahtevah evropskih standardov ni nujno, da bo tudi pravilno vgrajeno na otroško igrišče. In to preverjanje je samo eno od zahtev, ki se preverjajo preko letnega pregleda. Vse prepogosto je ravno vgradnja igral na lokacijo neustrezna, kar pomeni, da ni zagotovljeno za potrebno varnost. Najpogostejša odstopanja so npr.: neustrezno temeljenje, neupoštevanje kriterija odmika med igraliin ozelenitvijo na lokaciji, prekrivanje varnostnih območij med igrali, neustrezna varnostna podlaga pod in okoli igral ipd. Za identifikacijo teh odstopanj pa mora oseba, ki izvaja vgradnjo igral dobro poznati zahteve zgoraj omenjenega standarda.
Je določeno, kje mora informacija o letnem pregledu igrišča stati oz. kje je vidna?
Igrišča, ki so javno dostopna naj bi imela ob vhodu na igrišče nameščene informativne table, ki bi poleg naziva in naslova igrišča, lastnika igrišča ter številk za obveščanje ob primeru nezgode (odgovorne osebe, ki je zadolžena za upravljanje ter številke najbližjega ZD ali bolnišnice) vsebovala tudi informacijo o tem, kdaj je bil izveden letni pregled.
Kako vemo, da neka oznaka ni stara in da je vmes preteklo že precej časa, tako da že dolgo ni nihče pregledoval opreme ali je varna …
Standard opredeljuje tri vrste pregledov, in sicer: vizualni pregled, operativni pregled in letni pregled. Zahtevnost in pogostost pregleda sta različni. Pogostost vizualnega pregleda je dnevno ali tedensko (odvisno od frekvence uporabe igrišča), operativni pregled se izvaja skladno s predvideno periodiko, ki jo opredeli proizvajalec, ali drugače povedano, na časovni interval treh mesecev. Zadnji pregled, ki je najzahtevnejši in za katerega je potrebno imeti tudi ustrezno opremo pa se izvaja, kot že vidimo iz naziva pregleda 1x letno. Informacijo, kdaj je bil zadnji pregled izveden oziroma kdaj je planirani naslednji pregled pa je mogoče razbrati tudi iz nalepke, ki jo lastnik igrišča namesti po izvedbi Nadzornika za otroška igrala in igrišča po izvedenem pregledu.
Pregledov igrišč je torej več …
Pogostost pregledov, ki jih definira evropski standard se izvajajo dnevno (tedensko), na tri mesece oziroma 1x letno. Izvajalci pregledov pa so glede na zahtevnost obsega pregleda različni. Npr. za izvajanje vizualnega pregleda, ki se izvaja dnevno ali tedensko ni potrebno poznavanje tehničnih zahtev evropskega standarda. To lahko izvede odrasla oseba na osnovi lastne sposobnosti prepoznavanja nevarnosti (npr. preverjanja, ali na igrišču, predno dovolimo igro našim otrokom, ni razbitega stekla (steklenic), narkomanskih igel, ni polomljenih igral, polomljenega drevja, kakšna je ustreznost varnostne podlage, ipd). Operativne preglede lahko izvaja vzdrževalec ali hišnik, ki preko Navodil za vzdrževanja proizvajalca igral pridobi informacije, katere dele igral ter predvsem kaj je potrebno preveriti (npr. privijanje vijakov, pregled ustreznosti, menjava odlomljenih delov igral, varjenje kovinskih delov, barvanje, ipd.). Za izvajanje letnih pregledov pa je potrebna ustrezna oprema, s katero se preverjajo varnostna načela zatikanja glave in vratu, celega telesa ali obleke, stopal in nog, konstrukcijska ustreznost. Oprema je sestavljena iz različnih testnih modelov, s katerimi se omenjene nevarnosti preverijo. Da lahko oseba izvede letni pregled je potrebna ustrezna usposobljenost. Kompetence za Nadzornika otroških igrišč in igral v Sloveniji ni mogoče pridobiti, kar pomeni, da je potrebno to znanje pridobiti v tujini.
Kaj pravzaprav zajemajo mednarodne varnostne zahteve? Kaj je v teh zadevah navedeno?
Evropski standard EN 1176 (celotna družina) opredeljuje šest načel varnosti, in sicer:
• nevarnost zatika glave in vratu,
• nevarnost zatika celega telesa ali obleke,
• nevarnost zatika stopal ali nog,
• nevarnost padcev,
• trčenje,
• neustrezna obdelava naprav in konstrukcijske napake.
To so nevarnosti, ki jih otroci glede na starost, katerim so otroška igrišča namenjena niso sposobni sami prepoznati in jih je potrebno nujno odstraniti iz igrišč. Otroci v afektu igre kljub mogoče predhodnemu pogovoru s starši o potencialnih nevarnostih na igrišču niso sposobni povezovanja igre še s pridobljenimi informacijami o nevarnostih, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje.
Ali menite, da starš velikokrat preceni sposobnosti in spretnosti svojega otroka in da se zato zgodi precej več poškodb kot bi se sicer?
Pri otrocih, kateri obiskujejo otroška igrišča, ne bi govorila o precenjevanju njihovih sposobnosti, ampak prej o pretiranem zaščitništvu staršev ali skrbnikov do svojih otrok. Vse prepogosto je namreč na igrišču mogoče slišati starše, ki svojemu otroku govorijo »PAZI«. Niso pa dovolj jasni, na kaj naj pazi ter kako naj se s ciljem, ki si ga otrok zada (z vidika starša je to strah, da se mu kaj pripeti) sooči, da ga osvoji: otrok namreč preko osvojitve vrha plezala pridobi samozavest, da je sposoben premagati oviro – višino, kar mu daje motivacijo, da jo osvoji ponovno in da se na igrišče želi vrniti.
Ko govorimo o tveganjih pri igri, se moramo oddaljiti od tehničnih tveganj in tveganj, ki izhajajo iz delovnega okolja. Tveganja, ki so del igre, se morajo ocenjevati z vidika koristnosti. Tveganja pri igri so paleta motivacijskega odziva otroka na igro in otroka navdajajo z navdušenjem in pozitivnimi emocijami.
Tveganja pri igri so za otroke navdušujoča in pospešujejo razvijanje kreativnosti. Primarno so del igre v zunanjem okolju. Preko vaje soočanja s tveganjem se otrok v igri odraža pozitivno na prava tveganja, ki so del našega vsakdana in so ključna za naše preživetje. Paradoksalno je, da je strah odraslih, da se bo otrok poškodoval z večinoma nenevarnimi poškodbami za življenje, razlog, da so otroci boječi. Zato tveganja ne smemo vedno razumeti kot negativen dejavnik za razvoj otroka. To pomeni, da ni vedno nujno, da je tveganje nevarno in da se mu je potrebno izogniti, ampak se mora otrok soočiti z njim. Zato se moramo kot starši obvladati ter pustiti otrokom, da svobodno raziskujejo ter se soočajo z izzivi. Naloga staršev je, da se z otrokom o nevarnostih pogovarjajo jih pomagajo najti rešitve, ki jih otrok realizira sam in ne da to težavo/nevarnost namesto njih izvajamo mi. Le na tak način se bodo otroci razvili v samostojne individuume, ki bodo pozitivno sprejemali odrasle življenjske izzive.
1. Kaj svetujete staršem, ki pogosto vozijo otroka na igrišča?
Varna igrala in nadzor odraslih sta zelo pomembna, ampak to je samo polovica uspeha: otroci morajo vedeti, kako se varno in odgovorno obnašati na igrišču.
Naučite svoje otroke, da:
• Nikoli ne potiskajo drugih otrok ali se pretepajo, medtem ko so na toboganu, gugalnici ali drugi opremi.
• Ustrezno uporabljajo igralo – ne stopajo onstran ograje, ne stojijo na gugalnici, itd.
• Vedno preverite, da vam na poti niso drugi otroci, če želite skočiti iz igrala. Pri doskoku so kolena rahlo upognjena.
• Kolesa, nahrbtniki, torbe in podobne stvari naj ne bodo v neposredni bližini igrala, da se kdo ne spotakne obnje.
• Vedno nosite čelado, medtem ko kolesarite, vendar jo snemite, ko greste na igralo.
• Nikoli ne uporabljajte igrala, ki je mokro, ker je spolzko.
• Preverite igrala v poletnem času. Lahko so vroča, še posebej kovinski tobogani, ograje in stopnice. Torej, uporabite dobro presojo – če je oprema vroča na dotik, najverjetneje ni varna ali se ni zabavno igrati naprej. Kontaktne opekline se lahko pojavijo v nekaj sekundah.
• Ne pozabite na zaščito pred soncem.
Okvirček:
Andreja Bednjički je:
– članica CEN/TC 136/SC 1 (CEN – European Committee for Standarisation) oprema otroških igrišč
– članica odbora CEN/TC 136/SC 1 WG 17, kjer pripravljajo kriterije za nadzornike na otroških igriščih (Playground Inspectors)
– sodeluje z nemškim inštitutom za standardizacijo v Berlinu (DIN), komite za ergonomijo (NAErg)
– članica tehniškega odbora za področje športa in otrok pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo (SIST)
– TÜV Austria certificirana nadzornica za otroška igrala
– Izvaja certificiranja igral in pregledovanje igrišč po avstrijski akreditaciji, ki jo ima TÜV Austira Dunaj
– izkušnje na področju kontrole varnosti na evro – azijskem območju