Milan 
Marsikateri starš se sprašuje, kaj je pomembno pri nakupu šolske torbe in kakšne težave lahko nastanejo, če je obremenitev zaradi nje na otrokovo hrbtenico prehuda oz. kakšne posledice lahko ima nepravilno nošenje šolskega nahrbtnika.
Asist. dr. Matjaž Merc, dr. med., specialist ortopedske kirurgije
Pri nakupu šolskega nahrbtnika je pomembno, da se osredotočimo na obliko hrbtišča in na naramnice, saj sta ti dve komponenti v stiku z otrokovim telesom in sta zato najpomembnejši. Ko izbiramo nahrbtnik smo posledično pozorni na to, da se nahrbtnik čimbolj enakomerno – anatomsko prilega hrbtišču. Hrbtišče in naramnice morajo biti čvrste, saj tako zagotavljajo enakomerno prerazporeditev sil, ki se prenašajo iz nahrbtnika na rame in hrbet. Tako se sile, ki nastanejo pri nošenju usmerijo proti središču hrbtenice in se pravilno prenašajo naprej proti medenici in stopalom. Vsakršen odmik težišča v smeri nazaj od hrbtenice, slabo vpliva na držo, saj se mora otrok, če želi kompenzirati to silo, prisilno prekomerno držati sključen. To lahko potencialno dolgoročno privede do trajnih bolečin v hrbtu in nesimetričnega razvoja hrbtnih mišic. Posledica je lahko tudi slaba drža.
Obremenitve, ki še ne prinašajo posledic
Načeloma velja, da naj teža šolske torbe oz. nahrbtnika ne bi presegala 10 % otrokove telesne teže. Na podlagi razpoložljivih raziskav se namreč ocenjuje, da je to obremenitev, ki še ne pušča trajnih posledic na hrbtenici in telesu. Izjemoma, na primer nekajkrat letno, lahko brez trajnih posledic hrbtenico obremenimo tudi do 30 % telesne teže. Seveda ob pogoju, da so naramnice pritegnjene k telesu in otrok nahrbtnik nosi hkrati na obeh ramenih.
Zmerna obremenitev hrbtenice in telesa z nahrbtnikom ni nujno vedno škodljiva. Moderen način življenja je v smislu fizičnih obremenitev pogosto dokaj pasiven. Nošenje nahrbtnika zato velikokrat predstavlja edino obremenitev, ki ji je telo bilo izpostavljeno v celem dnevu. V kolikor torej nahrbtnik enakomerno obremeni hrbtenico in otrok pri tem v hrbtu ne čuti bolečin, lahko zmerna teža nahrbtnika celo pozitivno vpliva na razvoj mišic. Otrok bo na tak način pri nošenju nahrbtnika krepil mišice nog, medeničnega obroča, hrbta in ramen.
Vsekakor pa ima prevelika teža nahrbtnika in nepravilno nošenje negativne posledice na razvoj hrbtenice in ramenskega obroča. Pretežak nahrbtnik in nahrbtnik, ki se ne prilega hrbtu, lahko povzroča slabo držo, sključenost ramen in pomik težiščnice medenice navzpred. Posledica so bolečine v križu in prsnem delu hrbta ter asimetrična drža.
Nošenje in nameščanje
Pri nameščanju šolske torbe smo pozorni na to, da so naramnice dovolj in enakomerno pritegnjene, saj se nahrbtnik pravilno nosi na prsnem delu hrbtenice in ga s popuščanjem naramnic ne smemo spustiti do ledvene hrbtenice oziroma križa. Vsekakor se torba mora nositi na obeh ramenih hkrati, saj bo tako skupna težiščnica telesa in torbe potekala točno po sredini hrbtenice. S tem bo telo enakomerno obremenjeno, kar pomeni simetričen razvoj mišic in pravilno držo.
V izogib preobremenitvi telesa lahko načeloma otrok šolske potrebščine v šolo tovori tudi v šolski torbi na kolesih. To je priročno predvsem kadar je torba pretežka in presega priporočenih 10 % telesne teže otroka. V normalnih okoliščinah ocenjujem, da je klasičen nahrbtnik dovolj »varen« in ne povzroča pomembnih negativnih posledic na telo, hkrati pa nudi otroku boljšo okretnost in agilnost na poti v šolo.
Pomembna sta tudi stol in miza
S pravilno izbiro stola in mize najpomembneje vplivamo na pravilno držo. Sede za mizo namreč otroci preživijo večino dneva in dolgotrajne nepravilne obremenitve telesa so tiste, ki lahko povzročajo trajne posledice v smislu nastanka deformacij, bolečin in slabe drže. Otroku prilagojena višina stola in mize zagotavlja poravnan hrbet in preprečuje prekomerno skrčenost sklepov, ki lahko povzroči zakrčenje muskulature in posledično slabše gibljive sklepe. Stol in miza morata zato biti ravno prav velika, da je pri sedenju koleno pokrčeno približno za 90°, stopala pa se hkrati v celoti v stiku s tlemi. Ob vzravnanem hrbtu so podlahti položene na mizo, komolca pa sta v pravokotnem položaju.
Kaj lahko storimo?
Večino težav, ki nastanejo zaradi ne ergonomičnega šolskih torb in okolja lahko odpravimo sami. Tudi, če šolska torba in pohištvo nista idealna je razvijajoče telo sposobno te nepravilnosti pogosto kompenzirati. Problem največkrat nastane, kadar se slabi ergonomiji pridruži tudi nezdrav življenjski slog. Moderen način življenja, ki otroka sili, da večino dneva preživi v prisilnem položaju bodisi za mizo, na fotelju ali sključen pri prebiranju prenosnega telefona je tisti, ki sproži bolečino in najbolj vpliva na slabo držo. Starši zato ne smejo zanemariti osnovne potrebe mladega človeka, da je v gibanju in da na tak način pravilno okrepi svoje mišice ter tudi psihološko vzravna svojo držo. Tak pristop v 99 % odstotkih v nekaj tednih odpravi vse težave. V kolikor to ne zadostuje je alternativa tudi obisk fiziatra in strokovni pristop k obravnavi s strani fizioterapevta. Čas za obisk ortopeda je, kadar pediater ocenjuje, da gre pri otroku za znatno deformacijo telesa, ki bo potencialno zahtevala kirurško zdravljenje. K sreči so take deformacije redke in pogosto niso povezane s slabo držo, pač pa z nekaterimi prirojenimi boleznimi.